Lepo. da si se oglasil. Ker nimava veliko časa, bom kratek. Skrbi te dajejo? Velike skrbi glede usode tvojega naroda, praviš? Imaš kar prav, cenjeni Franci.
Saj me je pred tabo kar malce sram. Ne bom ti oporekal. Res je. Vse smo zapravili in nič omembe vrednega ustvarili v teh dveh desetletjih. V naročje nam je padla država in smo jo takoj predali v upravljanje drugim. Imeli smo tovarne in jih takoj ali zapravili, ali razprodali in nekaj celo skoraj zastonj podarili drugim. Imeli smo svojo slovensko zemljo, ki smo jo s široko roko podarjali ali pod ceno prodali tujcem, nekaj si je vzela cerkev in tako nam ni ostalo veliko.
Še vedno pa smo imeli svoj slovenski jezik in svojo kulturo. Praviš, da smo tudi to že skoraj zapravili? Da, imaš kar prav. S svojim jezikom ravnamo kot svinja z mehom in nekateri se ga skoraj že sramujejo. Angleško ali nemško govoriti, to danes nekaj velja. Tudi staro dobro slovensko kulturo bomo počasi zamenjali za nekaj bolj šik, bolj evropskega, bolj svetovljanskega. Kaj nam bo še ostalo se sprašuješ? Mar res nič ne razumeš. ljubi Franci? Kaj pa v novi Evropi mi svojega sploh še potrebujemo? Ti časi so mimo. Če se želimo samoukiniti, potem moramo vse kar je našega pozabiti in prevzeti civilizacijske in kulturne vrednote združene Evrope. Od slovenske kulture pa nam bo ostal le še kulturni boj, ki pa ga ne damo vse tako dolgo dokler bo nad nami skrbno bedela naša krščanska cerkev. Ta pa je, kot sam dobro veš, večna in z njo večen tudi naš kulturni spopad.
Eh Franci, že dolgo si odsoten, pa tako ničesar več prav ne razumeš. Praviš, da jokaš nad našo usodo? Ne jokaj, ker ti si na varnem. Bomo kar sami še dovolj jokali, ko se bomo zavedli kaj smo sami s sabo in svojim narodom naredili in kakšno dediščino bomo zapustili našim otrokom in vnukom.
Na svidenje, dragi Franci in oglasi se še kaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar