Tako se iz starih nesreč naroda tlakuje pot v nove!

 Naslov bi lahko glasil tudi: Kako so dokončno ubili slovensko nacionalno spravo! Dogodki, ki smo jim že nekaj let v Sloveniji priča, le dokazujejo, da z narodno spravo v tej deželi nikoli ni bilo resno mišljeno in da je ta tema vsem služila za nizkotno politikantstvo ter zavajanje ljudi. Namesto, da bi se slovenska strankarska politika, intelektualci, kulturniki, izobraženci, pripadniki raznih novih elit , povezav in omrežij, RKC in druge vplivne skupine ter posamezniki ukvarjali z živimi in mlado državo ter bodočnostjo tistih, ki šele prihajajo, so se ves čas ukvarjali z mrtvimi.

Tako se je ideološko zaslepljeno, prevarano, oropano in osiromašeno  ljudstvo razdelilo med častilce partizanov in domobrancev in se ukvarjalo z nesrečnimi zgodovinskimi travmami svojih dedov in očetov. Prva leta po osamosvojitvi države se je za potrebe politično ideoloških potreb in vladanja ter ropanja in siromašenja državljank in državljanov pred vsakimi volitvami masovno tekalo s krampi ter lopatami po gozdovih in iskalo ter izkopavalo kosti in z najdbami opletalo, mešetarilo in manipuliralo. Ko je bila dežela skoraj že prekopana, pa so prišli na vrsto razni simboli, kultura, spomini in obračun z vsem kar bi lahko kakor koli spominjalo na pretekle socialistične čase in državo v kateri smo toliko desetletij živeli. Potem je sledila prisvojitev osamosvojitve države Slovenije z javno izrečeno ugotovitvijo, da so Slovenijo v resnici osamosvojili nekdanji domobranci in njihovi potomci. Do rehabilitacije domobranstva in njegove oživitve je tako ostal le še korak, in to se nam danes dogaja. Slovenija torej v teh dneh nedvomno vstopa v čas nove bratomorne vojne in v kaj se bo ta čas razvil in kakšne vse strahote, krivice ter trpljenje bo  prinesel, pa verjetno tudi ne bo potrebno dolgo čakati.

Prav nobenega dvoma danes več ni, da se, ne le nam v Sloveniji, temveč celotni EU zgodovina neusmiljeno ponavlja.Črno bela podoba dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja se nam prav te dni prikazuje v svoji zastrašujoči in posodobljeni barvni podobi. Da bi to lahko prepoznali niti ni potrebno kakšno poglobljeno znanje zgodovine ter poznavanje političnih in gospodarskih razmer tistega časa, temveč je dovolj že znanje dobljeno pri urah zgodovine v osnovni šoli. Takrat je bil slovenski narod postavljen pred hudo preizkušnjo, ki jo je sicer krvavo plačal, pa vendar je iz vse takratne strašne, krvave in smrti ter trpljenja polne svetovne apokalipse izšel ponosno ter na pravi strani. Zgodovina nam je bila torej takrat naklonjena in kot narod smo obstali. Nam bo naklonjena tudi danes in jutri?

Domobranci so prisegli Hitlerju ter nacizmu in očitno so nekateri tej prisegi ostali zvesti vse do danes ter celo svojo nesrečno in sramotno zavezo prenesli na svoje potomce:



Besedilo zaprisege ljubljanskih domobrancev se je glasilo:

Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.

Slovenski domobranci so podpisovali tudi izjavo v nemščini in slovenščini:

Sem prostovoljno pristopil v Slovensko Domobranstvo, v boj in uničenje komunizma, kateri je moji deželi že toliko gorja prinesel in celo Evropo ogrozil. Moja trdna volja je, z vsemi mojimi močmi, v zadovoljstvo moje dežele in Evrope bojevati se pod nemškim vodstvom, in za to tudi moje življenje postaviti. To obvezo sem danes s sveto prisego potrdil. Sem bil o dolžnosti in pravicah v službenem, disciplinarnem in gospodarskem oziru poučen

Vir: Politikis

Osrednjo slovesnost ob letošnjem evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov Študijski center za narodno spravo pripravlja 30. avgusta v Kobaridu.

V Katoliški cerkvi se bodo omenjenega dneva spomnili z osrednjo sveto mašo, ki bo v petek potekala v ljubljanski stolnici. Daroval jo bo apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, po njej pa bo zbrane na kratko nagovorila slovaška veleposlanica v Sloveniji Marianna Oravcova.

Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov bo v soboto in nedeljo obeležila tudi krajevna skupnost Rovte. Istočasno bodo obeležili tudi 20 let postavitve farne plošče in 70 let domobranstva v Sloveniji in Rovtah. Na prireditvi bo med drugim spregovoril tudi prvak SDS Janez Janša.

Vir. Mladina

Dr, Božo Repe:

"Če kdo misli, da gre pri tovrstnih stvareh zgolj za lokalno ideološko posebnost, je naiven. Posebnost je v svoji patološkosti res, lokalna pa ni. Zahodne države že dve desetletji dopuščajo (in spodbujajo) revizijo zgodovine v vzhodnoevropskih državah iz različnih razlogov: zaradi občutka krivde, ker so jih med drugo svetovno vojno pustile na cedilu, zaradi demoniziranja komunizma, ker to relativizira današnje ravnanje držav in uboganje ZDA pri nadzoru in sledenju. 

Vir spletna stran stranke SD:

Predsednik stranke dr. Igor Lukšič:

"Kar je problem s slovensko desnico, je, da je šla čez rob antikomunizma v profašizem,” meni dr. Lukšič. Izražanje časti domobranstvu kot vojaški enoti nacistične vojske je po njegovih besedah “korak čez rob, ki mora vso demokratično javnost v Sloveniji in tudi Evropo postaviti pokonci”.

Kot je opozoril predsednik SD, se prvič dogaja, da močna parlamentarna stranka sodeluje pri obujanju spomina na domobranstvo. Po njegovi oceni ne gre več le za vprašanje klasičnega političnega boja na polju ideologije, pač pa za “podpiranje dela nacistične armade, za izrazito postavljanje na stran okupatorjev in kolaboracije, na stran izdaje slovenskega naroda”.

Tako fašizem kot nacizem sta po besedah dr. Lukšiča napovedala izničenje slovenstva. “Kdor danes praznuje ustanovitev domobranskih enot, ki so pomagale pri tej raboti, ima z zgodovinskim spominom ali s sedanjo politično držo v demokratičnem sistemu velik problem,” je prepričan dr. Lukšič.

Predsednik SD zato poziva tiste, ki so se leta 1941 odločili za boj proti Osvobodilni fronti, “da ne ponavljajo leta 2013 iste napake”. Odgovorne v Katoliški cerkvi in v SDS zato poziva, naj “ne intenzivirajo konflikta”, ki je narod pred desetletji pahnil v državljansko vojno. Kot je še dejal predsednik SD dr. Lukšič, gre za radikalizacijo stališč, vzrok zanjo pa vidi tudi v tem, da desnica v Evropi izgublja moč."
 

Ideološka EU inkvizicija v Sloveniji!

Vir: MLADINA, 15.08.2013

Manipulacije slovenskega sodobnega antikomunizma

Prebiram in skoraj ne morem verjeti. Se je to v tej ljubi združeni EU res nekaterim začelo že tako močno kisati v sivih celicah ali so že od rojstva malo čez les, kot temu radi rečemo tlačani na južni strani Alp?  In kakšna smo to mi v Sloveniji sploh še država, po kateri lomastita nek dedec in neko ženšče in nekaj raziskujeta ter preverjata stanje duha naše kolektivne ideološke zavesti. Se je to že do konca utrgalo njima in njunim slovenskim gostiteljem ter tistim, ki naj bi ju povabili, ali morebiti že kar vsem nam nesrečnikom prebivajočim v tej zapravljeni slovenski državi?

Tako lahko v Mladini beremo: Sredi julija sta Jerzy Buzek in Anca Boagiu, visoka predstavnika Evropske ljudske stranke (EPP), največje stranke v evropskem parlamentu, na skrivnem obisku v Sloveniji raziskovala, ali pri nas res indoktriniramo otroke v komunistično ideologijo in ali res težimo k izstopu iz Evropske unije.

Jerzy Buzek - Poljska

Kdo bi pa lahko vedno bolj številno mlado brezposelno slovensko generacijo  bolj "indoktriniral" v komunistično ideologijo kot prav skorumpirane, oblastno bahate in izkoriščevalske elite te in takšne EU kot je danes? Ni ga v državi Sloveniji tako prepričljivega ideologa, ki bi uspel to "indoktrinacijo" izvajati bolje in uspešneje kot prav ti zagrizeni samozvani domači ter tuji borci proti komunizmu. Proti čemu se v resnici vsi ti borijo, ko pa komunizma že več kot dvajset let ni nikjer in tudi prav nobenih znakov ni, da bi se še kje skušal oživeti. Pa saj to tudi vsi ti veliki protikomunistični borci prav dobro vedo in s tem svojim ideološkim bojem proti komunizmu le zakrivajo svoja prikrita prizadevanja za uveljavitev ter prevlado vulgarnega EU neoliberalizma ( beri: fašizma ) in kapitalističnega tlačanstva ter suženjstva v južnih državah EU ter državah nekdanjega vzhodnega bloka.

Anca Boagiu - Romunija

Res me je zanimalo kako sta se ta dva nesrečna osebka znašla v moji državi, kdo ju je povabil in s kom sta se tukaj srečevala in kaj naj bi v resnici tukaj počela?

Mladina seveda odgovarja tudi na ta vprašanja:
V EPP obiska ne komentirajo, je pa predsednik SDS Janez Janša potrdil, da sta prišla na njegov predlog. Srečala sta se z visokimi slovenskimi politiki; sestanke so potrdili predsednik države Borut Pahor, obrambni minister Roman Jakič, nekdanji obrambni minister Aleš Hojs, poslanka PS Melita Župevc in poslanec SLS Franc Bogovič. Kot je za Večer povedal Jakič, sta se Jerzy Buzek in Anca Boagiu bolj kot o gospodarskih težavah Slovenije želela pogovarjati o »čaščenju rdeče zvezde« in o sodnem postopku Patria, v katerem je bil Janša na prvostopenjskem sodišču obsojen na dve leti zaporne kazni. Svojim sogovornikom sta kazala tudi fotografije otrok v pionirskih uniformah. Fotografije so bile vzete s Facebookove strani Kraške šole Škrbina. Fotografije so nastale na muzejski postavitvi osnovnošolskega razreda iz petdesetih let prejšnjega stoletja.

Fotografija je simbolična

Povabil ju je torej Janez Janša, ki mu sedaj že krepko gori pod petami, ker mu grozi, da bi lahko dve leti "služil narodu" v kakšnem od slovenskih zaporov in sedaj izrablja vse možnosti in priložnosti, da bi v državi naredil kaos in se tako morebiti izognil tej nevarnosti. Vabi torej v državo v ideološko in politično inšpekcijo neke EU politikantske pokveke, ki nas ponižujejo že s samim svojim prihodom, da o tem kaj si domišljajo, da bodo tukaj počeli sploh ne govorimo.

Malo manj pa mi je razumljivo kaj sta se imela s tema dvema nepomembnima osebkoma sestajati slovenski obrambni minister Roman Jakič, še manj kaj predsednik države Borut Pahor? Smo res postali že prava banana republika v kateri njeni najvišji politični in oblastni predstavniki več ne vedo kaj je prav in kaj ne in jim je za svoj ter ugled države in naroda eno figo mar? Da sta okrog njih tekala in se jima prilizovala ter nas sramotila poslanka PS Melita Župevc in poslanec ter predsednik SLS Franc Bogovič niti ni tako zelo neobičajno za naše izvoljene predstavnike. Saj bi ti tekali in se okrog njih slinili ter se jim priklanjali tudi, če bi nam iz Bruslja na obisk in sindikalni izlet poslali čistilke ter portirje EU parlamenta. Kar smo si izvolili, to pač sedaj imamo in to velja za prav vse zgoraj omenjene.

Skoraj ne mine teden, da državljanke in državljani te uboge slovenske države ne bi bili s kakšnim ravnanjem naših politikov in oblastnikov neprijetno presenečeni ali celo hudo ponižani. Ko pa potem še preberemo, da sta legitimnost obisku teh dveh EU nesrečnikov podelila celo predsednik države in obrambni minister, pa imamo kar veliko razlogov ne le za zaskrbljenost, temveč tudi za občutek osramočenosti in ponižanosti. Kot kaže ni dovolj, da so nas popolnoma oropali, nam uničili državo, nas pahnili v bedo, si nas ekonomsko in finančno podjarmili in nam ter našim zanamcem uničili bodočnost, želijo sedaj v nas zatreti še tisto malo svobodnega in ustvarjalnega narodovega duha kar nam ga je še ostalo. Ne bo vam uspelo, se spomnimo sporočila iz nekoč znane TV reklame. Lahko slovenska politična intelektualna revšeta povabijo in njihovi EU zavezniki pošljejo še tisoč raznih Buzekov in Boagiujinj pa svobodnega duha pri veliki večini slovenskih državljank in državljanov ne bodo ne spremenili in še manj na silo zatrli. Skozi več stoletij na tem prostoru v osrednji Evropi kot mali narod nismo obstali slučajno ali po kakšni morebitni zgodovinski napaki.

Če tema dvema ideološkima EU inkvizitorjema slovenski politiki in  oblastniki niso smeli ali upali povedati, pa obema navedenima in številnim njunim kolegom v EU povejmo mi državljanke in državljani države Slovenije, da si takšnega poniževanja ne bomo več dovolili in da se bomo o rdeči zvezdi, pionirjih, svojih spominih na pretekle čase ter pravici odločati o svoji bodočnosti sami odločali po svoji presoji in svoji svobodni volji. Oba, gospod in gospa, ki sta tukaj v  Sloveniji izigravala ideološka EU inkvizitorja, pa naj v bodoče delata red v svojih državah, ker imata tam kaj za početi in dela ne bosta uspešno končala do svojega konca.

Bratje Pojbičevi!

Franc, Anton in Marijan POJBIČ

SDS-ovsko spletno trobilo Politikis jih je pribilo na sramotilni pranger, ker je brat Franček stranki in njenemu predsedniku Janezu Janši odkazal brezpogojno poslušnost in celo, saj skoraj verjeti ne morem, izstopil iz stranke SDS. Janeza Janše in stranke SDS pa se brez posledic ne zapušča, to bi pa sedaj že moral vedeti.

O njem Politikis med ostalim zapiše tudi:
Franc Pojbič, vidni član SDS (brat SDS poslanca Marijana Pojbiča) in od februarja letos vršilec dolžnosti direktorja Agencije RS za varnost prometa, je včeraj sporočil, da izstopa iz stranke SDS in iz vseh njenih delovnih teles. Izstopil je tudi iz združenja Vrednot Slovenske osamosvojitve in z mesta predsednika 1. območnega združenja VSO, 

Ker je Pojbič očitno bil na prepihu s strani vlade Alenke Bratušek tudi kot direktor Agencije RS za varnost prometa, se je pač od stranke poslovil, da bo sedaj lahko delal “strokovno”. Pri SDS pa so mu preko Twitterja sporočili: “Ni pomembno, ali delaš to, kar ti koristi, ampak tisto, kar je prav. Kdor odide zaradi koristi, gotovo ne dela prav.” Pojbič je s tem seveda dokazal, da je vedno bil daleč od pojma politik, ki bi mu dejansko šlo za neko strokovno delo, še manj za kakšen blagor celotnega ljudstva.

Skoraj ni dvoma,  da je od vseh treh izpostavljenih bratov Pojbič prav Franček najbolj brihten in je, kot kaše, v življenju tudi največ dosegel. Oba njegova, slovenski javnosti tudi dobro poznana, brata Marijan in malo manj znani Tunek, mu seveda nista ravno v ponos. Zagotovo so se prav zaradi njunega ne ravno uglednega slovesa, pri Politikusu odločili, da se sedaj, ko je potrebno javno obračunati s Frančekom, ki je odkazal poslušnost velikemu vodji in največjemu sinu kar jih je slovenska mati kadar koli rodila ter šefu stranke SDS Janezu Janši, spomnili in ga povezati z obema bratoma. V stranki SDS ter Politikusu imajo, kot je videti, hude težave z "grehi" brata Frančeka, ker mu, kot vse kaže, tistih udarnih ne morejo najti in so se potem odločili, da ga pokončajo z "grehi" ter javnimi slabostmi njegovih bratov.

Tako med ostalim ne pozabijo napisati: Mimogrede, Slovenske novice so konec junija razkrile, da policija že dalj časa išče Antona Pojbiča, brata Franca in Marijana Pojbiča. In potem obdelajo še meni najdražjega poslanca v slovenskem parlamentu brata Marijana ter zapišejo: No, Marijan Pojbič, tretji izmed bratov Pojbič, resda velja za bolj lojalnega člana SDS kot se je sedaj to izkazalo z njegovim bratom, a to je tudi bolj ali manj vse. Pojbič namreč ne velja za najbolj bistrega poslanca, vsem pa je v spominu ostal tudi njegov lanskoletni nastop v Odmevih, ko se je s svojim hektičnim govorjenjem naravnost osmešil. Od takrat ga več ni bilo na televiziji. Torej, Marijan pa… najboljše, da je tiho!

Saj skoraj ne morem verjeti, da bom doživel trenutek, ko se bom s kakšno trditvijo piscev Politukusa v celoti strinjal. Res bi Marijan še najbolj koristil stranki SDS, njenemu šefu velikemu Janezu Janši, svojim strankarskim poslanskim kolegicam in kolegom, sam sebi, svojim volivcem in celotni svoji žlahti, če bi bil ves čas lepo tiho. Tako pa je skoraj vedno, ko se je v parlamentu ali v kakšnem mediju oglasil in kaj izustil, dobršen del Slovenije spravil v krohot, drugi, ki jim ob njegovem govorjenju ni bilo ravno do smeha, pa so se od groze križali in se spraševali kdo pa je tega spravil v parlament.

O Frančeku in Marijanu torej slovenska javnost kar nekaj ve in ju pozna. Bolj malo pa je znanega o tretjem bratu Tuneku, ki naj bi ga s tiralico iskala policija. Ko so novinarji Slovenskih novic na spletni strani policije videli tiralico, so seveda iskano osebo Antona Pojbič, ki izhaja iz Sladkega vrha v severovzhodni Sloveniji, takoj povezali z znanima članoma stranke SDS, in začeli postavljati neprijetna vprašanja. Hitro so ugotovili, da gre za brata obeh politično znanih bratov, ki pa nad njihovimi vprašanji nista bila posebej navdušena in tako lahko v Slovenskih novicah preberemo: Marijan Pojbič -  »Sem na dopustu,« je dejal, zato smo ga na hitro povprašali o njegovem bratu, ki ga išče policija. Zelo na hitro je z neprijetnim tonom odvrnil: »Kaj mene vpletate? Jaz z njim nimam nič, pokličite njega. Več let ga že nisem videl.« Ob tem pa je še dodal: »Proti vsakemu, ki me bo vpletal z njim, bom vložil zasebno tožbo.«

O iskanem bratu smo povprašali tudi poslančevega brata, Franca Pojbiča, ki nas je ravno tako zelo na hitro odslovil: »Kakšno zvezo ima to? Ne dovolim objave svojega imena ob osebah, s katerimi nimam nič. Ne dovolim. Ni pošteno do mene.« Na vprašanje o sorodstvenem razmerju nam je odvrnil, da ne bo dovolil zlorabe svojega imena.

Novinarji Slovenskih novic so seveda ostali zvesti svoji tradiciji in svojemu slovesu in so raziskovali dalje ter se malo pozanimali pri domačinih v Sladkem vrhu, kraju, ki je znan tudi po nekoč zelo uspešni ter danes nesrečni tovarni Paloma, ki jo že leta rešujejo in kraju v katerem se je odvijala zgodba ter snemal znan slovenski film "Vdovstvo Karoline Žašler" in potem zapisali:  Sladkovršani: To je poslančev brat! »Tudi Anton je brat poslanca,« nam je pritrdil tudi vir iz Sladkega Vrha in razložil, da so se pri hiši Pojbičevih rodili štirje sinovi in še dve dekleti. 
Svojo ženo oziroma partnerico je Anton po pripovedi domačina zapustil že pred leti, nazadnje pa naj bi ga bili videli z dekletom iz radgonskega nočnega kluba. Preden je izginil v neznano, je po govoricah Sladkovršanov za seboj pustil kar nekaj dolgov. Ali so tudi ti vzrok za izdajo tiralice, ni znano. Na policiji so pojasnili le, da je »zoper omenjeno osebo Okrožno sodišče v Mariboru 6. junija 2013 odredilo mednarodno tiralico in evropski nalog za prijetje in predajo, zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po 234/a KZ RS«.

Star pregovor pravi, da ko ima hudič mlade, jih ima za cel trop. Če bi Franček ostal zvest velikemu vodji Janezu Janši, lepo ostal član stranke SDS in bil v svojih javnih nastopih bolj na liniji strankarske in šefove ideologije ter ne "blebetal neumnosti" in razkrival malih strankarskih skrivnosti, bi v stranki pri miru pustili poslanca Marijana in ne okrog opletali s tretjim bratom Tunekom, ki ga s tiralico išče policija. Očitno se Pojbičev Franček ni prav nič naučil iz zelo poučne zgodbe svojega nekdanjega strankarskega kolega in nekdanjega primorskega poslanca Hvalice, ki si je tudi drznil zapustiti stranko SDS in ob tem še nekaj govoriti o Janezu Janši. Ne želim biti zloben, vendar se mi nekako dozdeva, da ko se včlaniš v stranko SDS in s tem dejanjem sočasno sprejmeš zavezo popolne zvestobe Janezu Janši, je enako kot če bi svojo dušo prodal samemu hudiču. Brez hudih posledic očitno iz te druščine več ne moreš. Če sam svojih grehov nimaš, pa ti bodo naprtili grehe tvojih bližnjih ali daljnih sorodnikov, prijateljev in znancev. Nekaj se bo že našlo, če ne, pa se bo ustvarilo. Cilj opravičuje sredstva, je tudi eden od znanih pregovorov.

Nevsakdanji oglas s fotografijo, ki bi ga lahko objavil tudi kdo v Sloveniji!

Prav veseli bi lahko bili, da naših nekdanjih sodržavljanov v BiH smisel za humor, kljub ogromnim nesrečam in težavam, ki so jih prizadele, očitno še ni zapustil. Tako je nekdo na spletnem portalu " Pik ba" objavil oglas, da proda svojega nekoristnega sina ali ga celo zamenja za bukova drva.

Nesrečni in skoraj zagotovo tudi zelo jezni "prodajalec" je svoj nenavadni oglas umestil kar v kategorijo prodaje in nakupa domačih živali oziroma med ponudbo konj in priložil tudi fotografijo svojega "nekoristnega" sina.

Avtor tega nenavadnega oglasa v spremnem tekstu tudi zapiše zakaj se je za takšno prodajo odločil in tako lahko preberemo, da "predmet njegove prodaje" spi cel dan in domov prihaja zjutraj ob peti uri. Ne želi prijeti za prav nobeno delo in edino za kar se še potrudi je, da od domačih "nažica" kaj denarja za pijačo in cigarete.

Morebitnega kupca potem ta nenavadni "prodajalec" še obvesti, da mogoče odločitev za nakup niti ne bi bila tako zelo slaba, ker Dejan (tako naj bi bilo fantu ime ) ni zelo naporen in ne povzroča doma kakih velikih težav, ker ga skoraj nikoli ni doma. Ter potem svojo ponudbo zaključi z razširitvijo, da bi bil pripravljen kupcu, ki bi Dejana kupil in ga odpeljal dovolj daleč od Zvornika, da ga njegove oči ne bi več videle, celo še kaj doplačati.

Res je nekomu ob težavah s svojim sinom moralo krepki dvigniti pritisk, da se je odločil objaviti takšen oglas in ga potem še opremiti s fotografijo "artikla", ki je "na prodajo" ali celo za "zamenjavo za bukova drva". Kako se sedaj počuti Dejan, ko se celotna BiH krohota na njegov račun, ker so oglas seveda opazili novinarji v tej deželi in ga potem povzeli nekateri mediji, bi nam lahko povedal le sam. Ga bo to spametovalo in bo svoje ravnanje spremenil ter postal koristen sebi in svojim domačim? Vprašanje bi se seveda dalo tudi zastaviti nekaj drugače in sicer: ima nesrečni Dejan sploh še kakšne realne možnosti, da se v današnjem zelo neugodnem družbenem okolju države BiH sam in brez zunanje pomoči, sploh lahko spremeni in kaj koristnega za se in za svoje najbližje stori? Njegov oče je verjetno izgubil vso upanje in se je za tak nevsakdanji oglas odločil iz obupa in da bi nekako pritisnil na sina ter ga prisilil, da se začne zavedati svojega nemogočega položaja in začne kaj pri sebi spreminjati. Zagotovo je pri tem imel v mislih prav pritisk domačega okolja v katerem Dejan živi in preživlja svoj čas, ki je sedaj z objavo tega oglasa seznanjeno in se na tak ali drugačen način tudi nanj odziva. Prav zanimivo bi bilo prebrati odzive Dejana in kaj sedaj doživlja ter kako po vsem tem kar se mu te dni dogaja, vidi svojo bodočnost.

Koliko slovenskih očetov in mater bi lahko oddalo takšen ali podoben oglas? Bojim se, da kar veliko. Vsak dan več. Seveda tega ne bodo storili in jih bo velika večina svoje muke in težave prebavljala doma za štirimi zidovi ter v veliki skrbi, da sosedi vsega le ne bi opazili. Ulica s svojo ponudbo mamil, kriminala, nasilja, alkohola, brezdelja, pohajkovanja in zapravljanja časa ter nekoristnega življenja čaka na prav te nesrečnike, ki jih je vsak dan več. Izrabljajo jih občasno tudi razne politične in ideološke grupacije za čisto svoje interese ter cilje ter jih potem, ko jih več ne potrebujejo, ali ko bi jim lahko zaradi svojega negativnega družbenega statusa in ugleda celo začeli škodovati, zavržejo kot kup nekoristnih smeti. Izrabljajo in iz njihovih vrst novačijo člane, pa tudi razne kriminalne združbe in ulične ter četrtne tolpe in njim podobne združbe. Z njimi se v imenu družbe ukvarja pretežno le policija in občasno še kakšna socialna služba, vsi drugi pa od teh nesrečnikov in nesrečnic vedno bolj dvigujejo roke in vstran obračajo svoje poglede.

Brezposelnost med mladimi ter tudi njihovimi starši v Sloveniji vedno bolj narašča, finančna bremena družin so vsak dan bolj neobvladljiva in socialne stiske vedno hujše. Tista manjšina srečnežev z doseženo najvišjo stopnjo izobrazbe se izseljuje in iščejo svojo srečo v tujini. Kaj pa velika večina tisočih drugih mladih, ki te možnosti nimajo in je njihovo število vsak dan večje? Kakšna je njihova in naša skupna bodočnost? Ni mogoče več govoriti le o žrtvovani mladi generaciji, ker je število tistih, ki so dobesedno brez bodočnosti in na samem družbenem ter socialnem dnu, v Sloveniji vsak dan večje in to med vsemi generacijami in večinskim delom prebivalstva. S politikantstvom, lažnimi obljubami in obeti, demagogijo, strašenjem z intervencijo tujcev, vulgarno brezbrižnostjo, korupcijo, ropanjem in izkoriščanjem, uničevanjem realnega sektorja, birokracijo, državno prisilo ali celo pravnim in finančnim  nasiljem, vsiljevanjem vere v tistega boga na nebu, ter novih religij kot so RKC,  EU, nato, ZDA in še kakšno zemeljsko božanstvo in drugimi danes uveljavljenimi postulati funkcioniranja slovenskega "gornjega sloja" ne bo mogoče razrešiti že nakopičenih težav in omiliti vedno bolj naraščajočih napetosti med sloji slovenske družbe. Razmišlja kdo morebiti tudi o tem kako celotno družbo spraviti iz tega vrtinca brezperspektivnosti in obupa in ne le posamičnih njenih slojev ter elit. Kaj hitro se namreč lahko dogodi, da bi pod nogami lahko začelo zelo goreti raznim zagovornikom 400 evrov bruto plače in njihovim kolegom, ki se zavzemajo za slovensko kapitalistično tlačanstvo in suženjstvo. Slovenija namreč doslej še ni uspela razviti imunosti pred fenomenom "upora kapitalističnih sužnjev".




 

Pivo damo, radenske vode ne damo!

Prav po lekarniško aktualni vladajoči režim in slovenske kapitalsko finančne elite informirajo slovensko javnost o postopkih prodaje tujcem daleč najboljšega pomurskega podjetja Radenske iz Radencev. In pri tem prav neprizadeto molčijo ter se sprenevedajo civilno družbene in nekatere politične skupine kot tudi znani posamezniki, ki so še pred nekaj tedni glasno cvilile in kar je danes že več kot očitno, zganjale veliko demagogijo s parolami, da Slovenci svoje vode in vodnih virov ne damo za nič na svetu. Celo neke peticije so se podpisovale in potem, ko so jih v Bruslju s prefinjeno izpeljanim  manevrom popeljali žejne preko vode, so se doma hvalili in tolkli po prsih, kako je civilna družba tam pri evro birokratih in komisarjih EU kapitala dosegla velik uspeh.

Ne bom tokrat opisoval zgodovine nesrečne usode Radenske in kako je pristala v objemu Pivovarne Laško, čeprav se bo k tej temi v kratkem potrebno vrniti in javno objaviti imena vseh političnih botrov, ki so Pomurcem in predvsem Radenčanom ter okoličanom s prevarami ukradli to dobro stoječe in perspektivno podjetje. Tam v Ljubljani zbrani uničevalci slovenske države niso načrtno uničevali le industrije Maribora, temveč lahko danes iz časovne oddaljenosti vidimo, da so takrat na črno listo uvrstili kar celotno severovzhodno Slovenijo. Najprej je od velikih in perspektivnih podjetij padla Tovarna sladkorja v Ormožu, potem Mura in sedaj želijo, da bi rešili svoji dve pivovarni v Laškem ter Ljubljani, tujcem prodati še Radensko. Začeli so torej, da bi rešili nekaj kar so sami zapravili, sedaj prodajati enega najbolj znanih slovenskih vodnih virov. Počnejo torej točno to kar so še pred nekaj tedni nazaj javno zatrjevali, da se v Sloveniji ne bo počelo in so verjetno tudi zaradi tega tako odločno zavračali pobude, da se zaščito slovenskih vodnih virov zavaruje z ustrezno ustavno določbo.

Zadnji čas je, da Pomurci ter predvsem Radenčani in okoličani katerih stari starši ter očetje in matere so Radensko ustvarili, dvignejo svoj glas in se organizirajo ter si pridobijo Radensko nazaj v svojo ljudsko last ter upravljanje. S prikritimi in manipulativnimi revolucionarnimi ukrepi je slovenski poosamosvojitveni režim razlastil Pomurce ter Radenčane in s prav enakimi revolucionarnimi ukrepi imajo razlaščenici sedaj pravico, da svoje minulo in tekoče delo, materializirano v Radenski,  povrnejo. Naj torej nesposobne in zapravljive ter hlapčevske slovenske politične, kapitalske in finančne elite za rešitev svojih družbenih pozicij in privilegijev prodajo obe pivovarni v Laškem in v Ljubljani, če tako želijo in če mislijo, da bodo s tem rešili svoj obstoj in državo. Pivo ve in je sposoben  proizvajati vsak tepec kjer koli na svetu. Voda, ki se iz zemeljskih globin črpa v Radencih pa je ena sama in predstavlja  neizmerno bogastvo ne le ožjega pomurskega prostora in kraja Radenci ter okolice, temveč je pravo in neprecenljivo ter enkratno slovensko narodovo bogastvo.

Pivo damo in zaradi nas Pomurcev ter Radenčanov in okoličanov, prodajte obe pivovarni, Tako tisto zapufano in finančno zapravljeno v Laškem kot tisto v Ljubljani. Bomo pač pili pivo drugih in če tudi tujih lastnikov ali pa ga sploh ne bomo pili. Mogoče se bomo celo množično začeli odločati za Haineken pivo in si tako povrnili vsaj malo starega dobrega uporniškega duha s pomočjo katerega bi na koncu morebiti lahko celo kot narod preživeli. Radensko pa je potrebno vrniti tistim, ki so jo ustvarili in ostati mora v lasti ter upravljanju slovenskega ljudstva. Tisti, ki bo Radensko odtujil in jo predal v roke tujcem, bo storil zločinsko dejanje proti lastnemu narodu in bo moral nositi tudi posledice. Dovolj dolgo smo državljanke in državljani Slovenije prenašali to samovoljo lastnih nesposobnih ter hlapčevskih političnih, kapitalskih in finančnih elit, ki so uničevale vse česar so se dotaknile. Uničili so vse na kar smo bili Slovenci še pred nekaj več kod dvema desetletjema tako zelo ponosni. Od Elana. Tomosa, pa tja do zelo strateških podjetij kot je na primer Semenarna Ljubljana, žalostno životari Lipica, prodajajo Merkator, privatizirali so postojnsko jamo. cerkvi prepustili blejski otok, tujcem prodali Splošno plovbo in sedaj so se odločili, da prodajo še nacionalna naravna bogastva kot so voda in vodni viri ter skoraj zagotovo potem še gozdovi.

Dvajset in nekaj let ropanja, privatiziranja, prodajanja. podarjanja, finančnih in pravnih manipulacij, kraj ter korupcije je bilo več kot dovolj in od danes ter nadalje, nas več posebej ne zanima kaj si o vsem tem mislijo, čvekajo, zapovedujejo ali priporočajo tisti tepci v Bruslju, Natu ali Ljubljani. Podjetja ter blagovne znamke Radenske in mineralne vode, ki jo to podjetje črpa ter trži, ne damo! Prodajte svoje pivovarne ter pivo in rešujte svoje zapufane in pokvarjene politične riti. Vode kot še ene redke preostale naravne narodove dobrine pa ne boste brez posledic prodajali tujcem. Ker, ko boste razprodali vodo, vam ostanejo le še slovenski gozdovi in še to več ne v celoti in potem je konec. Ničesar več ne bo za prodati, podariti, ukrasti in privatizirati, ker tudi države Slovenije več ne bo.

Ostala bo le še dvomilijonska čreda tepcev in hlapčičev ter dekel brez svoje države in brez slehernega premoženja. Nastopila bo ura narodove streznitve. Je ta narod na to kar se mu danes dogaja in kar ga v kratkem še čaka, res nestrpno čakal tisoč let, kot radi nakladajo in naivneže prepričujejo razni politikanti ter njihovi ideološki plačanci?  Slovenski narod in državo Slovenijo so izropale njegove lastne hlapčevske ter skrajno nesposobne in pokvarjene elite, ki se jim je pridružila celo RKC in vsi so zajemali s "polno žlico". Sedaj, ko je vse zapravljeno, pa bi želeli račune izstaviti ubogemu in osiromašenemu ter bodočnosti oropanemu ljudstvu. Ne bo več šlo tako. Ko boste prodali Radensko, si pri zunanjih "prijateljih" zagotovite varnost, ker boste to res potrebovali.

Kapitalistični in izkoriščevalski novodobni Huni se vračajo. Ne le v Radence in Pomurje, temveč je topot kopit njihovih konj in ječanje ljudstva slišno  po celotnbi slovenski deželi in za njimi podobno kot
že nekoč v zgodovini, ostajajo puščava, trpljenje in siromaštvo. Stari zgodovinski in grozni Atila je nekoč v davnini prijezdil v te kraje in jih potem tudi zapustil. Novodobni Atile pa ostajajo, prisvajajo, zasužnjujejo ter izkoriščajo in prav nič volje ne kažejo, da bi samovoljno še kdaj odjezdili v svoje kraje od koder so jih prinesli njihovi kapitalski žrebci.

Hipokrizija moralističnih skrajnežev!

Večina slovenskih medijev te dni ponovno piha na dušo raznim moralističnim skrajnežem in licemerskim blaznežem, ki slavijo šesto obletnico odkar jim je uspelo iz gostinskih lokalov in drugih javnih prostorov izgnati kadilce. Niti posebnih prostorov v gostinskih lokalih jim niso dovolili.

Kot nas svari star rek, da ni vse zlato kar se sveti, tako tudi s to "civilizacijsko" in od zunanjih krogov zaukazano ter od domačih licemerjev glasno podprto in izsiljeno zakonsko izločitvijo kadilcev iz posebnih in ločenih zaprtih prostorov, ni vse ravno bleščeče kot nas skušajo vsa ta leta prepričati. Ves čas objavljajo kopico statističnih in drugih podatkov o tem koliko koristnega je ta omejevalna in diskriminatorna zakonska novotarija prinesla na področju javnega in zasebnega zdravja ljudi, koliko predvsem mladih naj bi prenehalo kaditi in še mnoge druge številčne podatke v korist ukrepa, ki pa jih ni mogoče nikjer preveriti.

Tako te dni ponovno navajajo podatek, da naj bi v Sloveniji vsako leto zaradi kajenja umrlo 3600 Slovenk in Slovencev. Kdo zbira te podatke in podaja trditve, da je vzrok smrti teh ljudi prav in izključno v kajenju in ne tudi v  veliko bolj nevarnih virih onesnaževanja zraka, okolja, pitne vode in hrane? Zakaj tako vneto in s tolikšnim zanosom nihče ne objavlja podatkov o Slovenkah in Slovencih, ki vsako leto zbolijo in tistih, ki vsako leto umrejo, zaradi raka?  Zakaj se javno ne objavijo podatki o količinah strupenih snovi, ki jih vsako leto porabi slovenska industrija ter potem končajo v naravnam prostoru ( zraku, rekah, potokih in v zemlji ), slovensko kmetijstvo ter vinogradništvo za varstvo rastlin in kakšna vse kemijska sredstva se masovno uporabljajo? Zakaj se javno in zbirno ne objavljajo vsi primeri zastrupitev čebel, rib ter drugih živali v naravnem prostoru in kje ter s čim so bile živali zastrupljene? Zakaj se vsaj kvartalno javno ne objavljajo analize pitne vode za vse vodovodne sisteme v državi? In tudi analize drugih voda kot so slovenske reke, potoki in jezera ter druga vodna zajetja in viri? Kaj je z industrijsko pridelanimi živili, sadjem in zelejavo in kolikšna je njihova varnost za zdravje ljudi, ki jih dalj časa uživajo? Zakaj se javno blati in preganja tiste redke slovenske strokovnjake, ki razmere na vseh navedenih in drugih področjih dobro poznajo in imajo pogum, da o tem občasno tudi odkrito spregovorijo?

Naj bo dovolj naštevanja kaj vse bi bila država, ki ji je kaj za zdravje in srečo lastnih državljanov, dolžna spremljati, analizirati in o čem vse ter o katerih nevarnostih svoje prebivalstvo obveščati ter ga pred nevarnostmi seveda zavarovati. S tem zapisom nimam namena trditi ali celo dokazovati, da boj proti kajenju nima pozitivnih učinkov, čeprav so ti veliko manjši kot se jih v javnosti prikazuje. Kajenje seveda je škodljivo in kaže ga omejevati. Še posebej pri mladih generacijah. Želim le opozoriti, da gre v primeru "boja" proti kajenju in kadilcem za čisto hipokrizijo ali hudo sprenevedanje, ker se veliko hujših in daleč bolj škodljivih vplivov na zdravje prebivalstva ter zastrupljanje vsega živega v naravnem prostoru le redko kdo in še to občasno resno  loteva in nanje opozarja.

Vsi vedo kaj se dogaja in kakšne posledice to pušča na zdravju prebivalstva. Vedo strokovnjaki v institutih raznih fakultet, vedo to strokovnjaki v raznih zavodih specializiranih za ta področja, vse to prav dobro vedo na ministrstvih in institucijah v njihovi sestavi, vedo to društvene organizacije, ki naj bi zastopale prizadete ( Lovska zveza, Ribiška zveza, Čebelarska zveza in druge ), vedo to mnoge naravovarstvene organizacije in vse to vedo tudi mnogi drugi. Le redki se občasno medlo oglasijo in potem ponovno utihnejo, ker se ne kaže zameriti kmetijskemu, okoljskemu, zdravstvenemu in še kakšnemu ministru. In še bolj se ne kaže zameriti raznim kemičnim lobijem v državi, ki vse bolj postajajo podaljšana roka raznih multinacionalk, ki vse te strupe pridno proizvajajo in reklamirajo. Tako jih večina od njih ima vsaj dve tovarni od katerih v eni masovno proizvaja strupe s katerimi se nas zastruplja in v drugi proizvaja zdravila s katerimi se nas potem zdravi. Vse to pa seveda posredno in sedaj vedno bolj že kar neposredno plačujemo najprej zastrupljeni ter potem bolni državljani.  In krog profitov kemičnega kapitala je sklenjen. Več strupa se bo porabilo, več nas bo zastrupljenih in bolnih in več zdravil s katerimi nas bodo zdravili bo šlo v prodajo ter promet.

Pred kakšnima dvema mesecema smo bili priča viku in kriku nekih samozvanih "prometnih strokovnjakov", ki so na osnovi enega res žalostnega in tragičnega primera, zahtevali in tudi dosegli spremembe prometne zakonodaje in poostritev kazni za določene prometne prekrške. Kričali so: preveč ljudi umre na slovenskih cestah! Kar je seveda res. Res pa je tudi, da z zaostrovanjem zakonodaje in na njej temelječo represijo kaj veliko človeških življenj ne bomo rešili. Vse skupaj je bilo zelo podobno "strokovnjakom", ki so nekaj let pred tem zganjali velik halo o škodljivosti kajenja in tudi dosegli zaostritev zakonodaje ter kadilce iz zaprtih prostorov izgnali na pločnike in dvorišča gostinskih lokalov.

In še kar nekaj podobnih kampanj z večjim ali manjšim uspehom ter odzivom javnosti se nam je pred časom dogodilo v katerih so nas Strokovnjaki in "strokovnjaki" prepričevali v zaostrovanje zakonodaje in sankcij. Tako nas vsake toliko časa prav kampanjsko in mnogo krat tudi zelo neokusno ter grobo, po medijih obtožujejo, da smo kronični pijanci, da svoje žene mečemo po stopnicah, da smo pedofili in posiljevalci in kdo bi vedel kaj vse še ne. Toliko je tega, da ga skoraj ni Slovenca ali Slovenke, ki se vsaj v nečem ne bi našel oziroma bil v strahu, da bi ga kdo drug lahko v kateri od teh kategorij prepoznal in javno označil. In če k temu potem še prištejemo javne družbene oznake, ki nam jih veselo lepijo nekateri politiki in razni ideološki blazneži, da smo jugonostalgiki, komunajzarji, rdečkarji, rdeči fašisti, zombiji, antievropejci, delomrzneži in patološki lenuhi, uporniki brez razloga, proti sveti cerkvi in njenim častnim predstavnikom ter proti veri nastrojena sodrga in še bi se našlo. Ko vse to seštejemo, lahko hitro ugotovimo, da ga ni v deželi slovenski človeka, ki se ga z raznimi zaničljivimi oznakami ne bi dalo okititi kot božično drevo.

Glede na dosedanje izkušnje smemo torej zaključiti, da je Slovenija prepolna vseh vrst strokovnjakov, ki se zavedajo nevarnosti, ki prežijo na nas uboge državljane. In lahko tako skoraj zagotovo v kratkem pričakujemo podobno kampanjo z najmanj takšno intenziteto, zavzetostjo in medijsko ter politično podporo kot so bile dosedanje, ki se bo zavzemala za uveljavitev ustavnega določila, da imamo državljani pravico živeti v čistem in zdravem okolju in da nihče nima pravice nam te pravice omejevati ali nam jo celo kratiti na način, da nas in naše okolje neusmiljeno ter dolgoročno zastruplja.

Mladi oprode so na na taboru v Negovi bili posvečeni v viteze!

Tabor mladih, v katerem so se pripravljali za sprejem v viteški stan

Negova, od 31.07. do 03.08.2013

Vsa pohvala gre prizadevnim članicam in članom turističnega društva Negova - Spodnji Ivanjci, ki so tudi letos v času šolskih počitnic v prenovljenem negovskem gradu organizirali štiridnevni tabor za otroke. Tabor je bil posvečen seznanjanju mladih o življenju grajske gospode negovskega gradu in življenju srednjeveških vitezov. V program je bil prav posrečeno vključen tudi oče slovenskega naroda in pisec prvih knjig v slovenskem jeziku Primož Trubar.

Mladi so se tako na taboru seznanili še s srednjeveškim orožjem, značilnimi opravili kot je izdelava papirja, oblačili grajske gospode ter drugih prebivalcev graščine in opravami vitezov. V ta namen so bili vsi mladi udeleženci tabora oblečeni v simpatična srednjeveška oblačila, opremljeni z meči ter ščiti ( seveda lesenimi ) in imenovani za oprode ter ob zaključku tabora na svečan način z viteško prisego ter polaganjem meča na glavo in obe rami tudi posvečeni v viteze oziroma vitezinje. Mladi taborniki so ob svečani posvetitvi v spomin na to preživeto negovsko avanturo dobili tudi lično izdelano pisno listino iz katere nedvoumno izhaja, da je lastnik te listine odslej negovski vitez oziroma vitezinja in kos papirja pri izdelavi katerega so tudi sami sodelovali.

Mali oprode pred posvetitvijo v viteze in viteško prisego

V svečani prisegi so se pred grajsko gospodo in vitezom mladi kandidati in seveda tudi kandidatke, za bodoče viteze zavezali, da bodo spoštovali častna načela viteškega stanu, spoštovali ženske in se zavzemali za prijateljstvo, pravičnost ter poštenost. K temu svečanemu posvečenju v viteze so bili pozvani  tudi matere in očetje, dedki in babice ter drugi sorodniki mladih negovskih tabornikov, ki so bili v soboto, 03.08.2013 ob 15.00 uri povabljeni na zaključni del štiridnevnega tabora.

Posvetitev malega oprode v negovskega viteza

Marljivi organizatorji ter mladi udeleženci tabora so za svoje goste pripravili čudovit program v katerem so prikazali kaj so se v teh nekaj dneh naučili in kaj vse iz davnih časov so spoznali. Tako smo bili obiskovalci obdarjeni s kolektivnimi in posamičnimi viteškimi turnirskimi boji z meči, prikazom raznih viteških iger in na koncu so nas povabili še k viteški pojedini ter hladnemu tekočemu okrepčilu. Bolj se je bližal čas, ko je bilo potrebno oddati meče in ščite, sleči viteška oblačila in se posloviti od številnih novih prijateljic in prijateljev s katerimi so se na taboru mladi, sedaj že ponosni negovski vitezi in vitezinje, spoznali in z njimi preživeli štiri nepozabne dni, bolj nestrpni so postajali in prav nič niso skrivali, da bi želeli na taboru še ostati in vsi so se zaklinjali, da se bodo naslednje leto tabora ponovno udeležili.

Predsednica društva Alenka Šiško in Primož Trubar

Na tem taboru, ki je bil tokrat organiziran že petič in v tem letu drugič, so realizirali tudi pobudo, da se izdela posebna knjiga vtisov in na fotografiji vidimo trenutek, ko predsednica društva in ena najaktivnejših in tudi najzaslužnejših za mnoge prireditve na negovskem gradu, Alenka Šiško predaja lično izdelano knjigo gospodu Primožu Trubarju, ki naj bi jo odslej varoval ter skrbel za njeno vsebino.

Ne skrivam, da obžalujem, da obiskovalcem, ki smo se v soboto udeležili zaključka tabora in prisostvovali programu, ki so ga za nas pripravili, organizatorji, niso posebej predstavili vseh zaslužnih za organizacijo, izvedbo in vsebino tega prečudovitega negovskega tabora. Ogromno dela, časa, truda ter tudi znanja in predvsem odgovornosti za varnost in dobro počutje otrok je bilo nedvomno vloženega v vse dosedanje tabore in vsi zaslužni bi lahko bili navdušenim ter tudi hvaležnim staršem otrok in drugim obiskovalcem predstavljeni. Ker velika večina obiskovalcev ne ve kdo je v resnici lady Martina, kdo postavni vitez, kdo Primož Trubar in mogoče mnogi niso poznali še koga iz množice zavzetih organizatorjev, animatorjev in mentorjev, bi morebiti bilo prav, da v društvu razmislijo in to drobno pomanjkljivost odpravijo.

Gospa graščakinja je skrbela tudi za čistočo rok

Prava priložnost za osebno predstavitev bi morebiti bila ob zaključnem družabnem srečanju, ko bi premnogi starši, dedki in babice in drugi obiskovalci zagotovo prav radi slišali še kaj o dogajanjih v času tabora. Prepričan pa sem, da bi tudi veliko staršev z največjim veseljem in hvaležnostjo stisnilo roko odločni ter skrivnostni lady Martini, resnemu in postavnemu vitezu ter seveda samemu gospodu Primožu Trubarju. Da jih starši malčkov spoštujejo, jim verjamejo ter jim zaupajo so dokazali že s tem, da so jim v varstvo, vzgojo ter vodenje zaupali svoje malčke. Organizatorji ter izvajalci tabora so s tem, ko sprejemajo tako velike skupine malih in razigranih otrok, prevzeli ogromno odgovornost za njihovo varnost in več kot očitno je, da so svojo nalogo odlično opravili, saj otroci tabora sploh niso želeli zapustiti in bi še kar ostali. Nauk, ki ga iz te lepe zgodbe lahko dobimo je, da je zelo malo potrebno, da otroke nevsiljivo vsaj za nekaj časa odtegnemo od računalnikov, televizorjev, raznih drugih elektronskih igralnih naprav in še kakšne sodobne navlake za poneumljanje ter jim ponudimo zabavne, poučne ter vzgojne vsebine, ki jih otroci radi sprejmejo odprtih rok. Primer, ki bi moral v različnih vsebinah dobiti veliko posnemovalcev širom po naši prelepi deželi in dokaz, da za zadovoljitev in srečo naših malčkov ni vedno potrebno veliko denarja.

Vsem v tem zapisu navedenim in mnogim drugim, ki so zaslužni za organizacijo teh taborov gre res vsa zahvala in priznanje za njihovo požrtvovalnost, trud in čas, ki ga tako nesebično vlagajo v ta projekt. Zahvala pa gre tudi vsem tistim institucijam in organizacijam , ki za izvedbo projekta zagotavljajo potrebna denarna in druga sredstva. Starši, babice in dedki ter drugi, ki smo naše malčke spremljali v času trajanja tabora, se vam vsem res iskreno zahvaljujemo!

Gibljive slike ( filmček ) o dogajanjih ob zaključku tabora v Negovi pa si lahko ogledate na: http://www.youtube.com/watch?v=oT_B9ky-G5w

Poslanka jim je zrihtala denar za nagrade!

Spomini mi poletijo le nekaj mesecev nazaj, ko sem na 3. ( parlamentarnem ) kanalu TV SLO spremljal prizadevanja poslanke Lukšič-Pahorjevih Socialnih demokratov ( SD ) Majde Potrate za popravek, seveda navzgor, prispevka (davka ), ki ga vsi državljani, ki imamo električni števec plačujemo za financiranje naše javne RTV hiše. Še vedno mi v ušesih zvenijo njene črne napovedi o slabi usodi tega javnega medijskega zavoda nacionalnega pomena in ogroženosti nekaterih predvsem TV programov, če Državni zbor ne prisluhne njenim opozorilom in predlogom ter ne poviša tega prispevka. Zelo retorično sposobna poslanka je z izbranimi besedami opisovala kaj vse hudega, da se lahko v programski zasnovi tega zavoda dogodi in kako pomembne kulturne in druge oddaje so lahko pod vprašajem, če se ne zagotovi dovolj potrebnih denarnih sredstev za njihovo financiranje ter normalno funkcioniranje RTV zavoda. Seveda so se v vladajoči koaliciji pred tem dogovorili in mogoče celo kaj med sabo pomešetarili po sistemu mi vam to in potem vi nam ono drugo, ter povišanje prispevka potrdili. Gledalke in gledalci smo si oddahnili in bili pri tem še naivno prepričani, da pa nam bodo odgovorne ter prijazne gospe in gospodje, ki furajo RTV zavod in skrbijo za TV programe, odslej med napovedanimi in predvajanimi filmi, športnimi prenosi in drugimi bolj rado gledanimi oddajami, med reklamami le namenili kaj več sekund primarne oddaje.

Zaenkrat nas s čim podobnim še niso osrečili. Sedaj, ko so si vodilni javnega RTV zavoda s pomočjo vrle poslanke Majde ter njenih koalicijskih kolegic in kolegov zagotovili denar za izplačilo posebnih nagrad za njihovo uspešno in kvalitetno delo, mogoče lahko celo pričakujemo tudi to.

Za nagrade najbolj zaslužna poslanka Majda Potrata

Vse do včeraj sem naivno verjel, da vodilni v javnem zavodu RTV za svoje delo, ki ga opravljajo dobivajo vsak mesec plače. Sedaj, ko so si zagotovili nagrade za dobro in kvalitetno delo pa v to nisem več tako zelo prepričan. Razen, če v javnem sektorju plač ne dobivajo le za to, da sploh pridejo v službo in tam prebijejo največji del delovnega časa in za delo, ki ga mogoče potem celo opravijo, dobijo potem še posebne nagrade. Nihče namreč nikjer nič ne poroča o tem, da bi vodilni na RTV v preteklem času dosegli na kakšnem delovnem oziroma poslovnem področju zelo nadpovprečne delovne, poslovne ali programske rezultate z zelo nadpovprečnimi finančnimi rezultati.

Tako mediji poročajo, da vodilni na RTV svoje nagrade opravičujejo z razlogom, da so zaradi lanskega poslovnega rezultata na področju tržne dejavnosti prejeli "nagrado". Znesek je odobril nekdanji predsednik sveta, zdaj pa minister za šolstvo Jernej Pikalo. Dnevnik pa še poroča, da je vodstvo RTV tako letos po potrditvi zaključnega poročila za leto 2012 prejelo že več kot dve dodatni plači oziroma 20 odstotkov dodatka na mesečno plačo. Res je v tej deželi lepo in koristno biti vodilni na javnem zavodu RTV.

Nadalje lahko v medijih preberemo še:
Generalni direktor Marko Filli, ki je uvrščen v 60. plačni razred, je glede na osnovno plačo v višini 4270 evrov bruto prejel okoli 10.200 evrov bruto, kar znaša okoli 850 evrov dodatka k mesečni plači.
Oba programska direktorja Janez Lombergar in Miha Lampreht, ki spadata v 59. plačni razred (4.100 evrov), sta prejela po okoli 9.800 evrov, trije Fillijevi pomočniki iz 55. plačnega razreda (3.500 evrov) pa po 8.400 evrov.

Ker je v zadnjem času zelo "šik" praksa slovenskih politikov, da si kar sami naročajo, postavljajo in odkrivajo v svojo čast in v večen spomin, razne spominske table, tako tudi ni nerealno naše  pričakovanje, da se Janezu Janši in Borutu Pahorju sedaj s kakšno tablo na fasadi zgradbe RTV pridruži še poslanka SD Majda Potrata, ki ima kar precej zaslug za zagotovitev denarja iz žepov davkoplačevalcev za nagrade funkcionarjev javnega zavoda RTV. Sam sem nekako prepričan, da Majdina poslanska intervencija v državnem zboru ni zagotovila dovolj denarja za izboljšanje programske zasnove  in bolj gledljive vsebine, je pa ga ravno dovolj, da se primerno nagradi tiste najbolj zaslužne za mučenje in živciranje gledalk in gledalcev javne nacionalne RTV hiše. Rešitev gledalke in gledalci lahko sicer poiščejo v čudežni napravi imenovani daljinec, ki pa ima to pomanjkljivost, da jih plačila davka za RTV le ne odreši. Sploh pa so cenjena Majda in njene koalicijske poslanske kolegice ter kolegi poslanci, odkar so prevzeli oblast, zelo posvečeni inovacijam na področju sprejemanja novih davkov in jim tukaj njihova neizmerna iznajdljivost pride še kako prav. Zakaj pa obstaja v neki državi ljudstvo, če ne zato, da plačuje davke in razne vrste prispevkov in tako zagotavlja mirno ter lepo življenje mnogim, ki že nekaj časa niso več navadno ljudstvo.