petek, marec 30, 2012

Misterij usode neke deklice!

Naj takoj uvodoma zapišem, da sem se zavestno izognil objavi fotografije, danes v Sloveniji najbolj znane deklice, ker se mi dozdeva, da postaja v celotni zgodbi najmanj pomembna. Vsi vpleteni v to res nesrečno zgodbo se danes obnašajo in govorijo kot sloni v trgovini s porcelanom in pri tem zavestno ali celo namerno ignorirajo spomin bralcev in gledalcev slovenskih medijev, ki so to zgodbo spremljali od vsega začetka.
Tako seveda ravnajo tudi slovenski mediji, ki bi iz tragične zgodbe sedaj želeli narediti solzavo pravljico v prepričanju, da s tem koristijo in pomagajo tistim, ki naj bi bili njihove pomoči danes potrebni ter kriminalizirajo tiste, ki so jih še včeraj prikazovali kot borce za pravico nemočnih otrok. V vsaki dobri pravljici pa je mesto le za dobre ter zle in za one druge v njej seveda mesta več ni.

Ni moj namen soditi kdo ima v tej zgodbi bolj in kdo manj prav ter kdo laže in se grdo spreneveda ali kdo vsaj delno govori resnico. Če v mislih preletim nazaj vse to kar sem doslej uspel o tej zgodbi prebrati ali slišati, vse od njenega začetka, potem se enostavno ne morem upreti skušnjavi, da zapišem, da razen deklice same, drugih nedolžnih ali pozitivnih oseb ali državnih institucij v tej  pravljici ni mogoče najti.

Ker vsega kar se je dogajalo v ozadju in daleč vstran od oči javnosti in tudi medijev ne vemo in tako lahko sedaj neke subjektivne zaključke delamo le na osnovi tega kar nam sedaj govorijo. Ne moremo pa se seveda tokrat znebiti občutka, da so v celotno zgodbo vpleteni državni organi sklenili tihi dogovor in pritisnili na ostale udeležence te zgodbe in jih z metodami zastraševanja, prisile in barantanja zlomili. Ni torej zmagala strokovnost državnih institucij in ni zmagala pravna država, temveč je zmagala združena moč državne prisile v hotenju na vsak način ter za vsako ceno zaščititi svoj javni ugled. Država v tem primeru ni le pokazala svojih mišic, temveč jih je tudi uporabila. Upajmo, da ji to ne prišlo v navado.

Deklica je naenkrat "najdena", čeprav se je ves čas vedelo, da naj bi bila s svojo babico in je vrnjena v objem svoje mame. Oče, ki naj bi prav zaradi spornosti okolja v katerega se je sedaj deklica vrnila, bil to dolgo borbo, je sedaj srečen in zadovoljen in seveda takoj izpuščen iz zapora. Ostali trije glavni stranski igralci, ki naj bi predstavljali organizirano kriminalno združbo in imeli v svojih rokah ugrabljeno deklico in babico, so tudi izpuščeni iz zapora in bodo proti njim skoraj zagotovo vložene tudi kazenske ovadbe. Sedaj je le še babico potrebno nekako rešiti pred kazensko ovadbo in nekako dokazati, da je bila ves čas z deklico proti svoji volji in izolirana od ostalega sveta ter onemogočena, da vzpostavi stik z zunanjim svetom in pokliče na pomoč. Nesrečni oče je seveda že skoraj rešen, ker je pač pravočasno in s pravo vsebino napisal nekaj pisem, ki jih je naslovil na "ugrabitelje" svoje deklice in njene babice - njegove matere.

Srečen konec in vse je dobro. Vendar ne za vse udeležence. Država in njeni organi svoje zadoščenje morajo dobiti. Ni več pomemben sporni dekličin dedek po mamini strani, dekličino okolje v katerega se je vrnila je varno. Kako so pred samim začetkom te nesrečne zgodbe ravnali in kaj so naredili ali česar niso naredili, pa bi mogoče morali, pristojni državni  organi od centra za socialno delo do tožilstva in sodišča ter tudi policija, sedaj sploh ni več pomembno. Sedaj bo pomembno le to kako zgodbo kar najhitreje zaključiti in javno razglasiti glavne krivce in jim naložiti ustrezno kazen. Potem pa se potruditi, da javnost na vse to čim prej pozabi.

Glede na vse okoliščine v katerih se je ta zgodba odvijala in v posledici mnogih dvomov ter neprijetnih vprašanj, ki se kar sama zastavljajo, bi mogoče bilo zelo prav, če že ne skoraj nujno,  da bi opozicija v Državnem zboru zahtevala ustanovitev posebne preiskovalne komisije, ki bi celoten ta primer vzela pod drobnogled in skušala ugotoviti kaj se je v celotni zgodbi res dogajalo in predvsem to kako so posamezni državni organi opravili svoje delo že na samem začetku te zgodbe. Preveč je neodgovorjenih vprašanj, dvomov in pomislekov, da bi na vse skupaj lahko kar tako pozabili in se zadovoljili z aktom maščevanja države nad delom udeležencev in glavnih ali stranskih igralcev, ki v tej tragediji nastopajo.

četrtek, marec 29, 2012

Za dobrim konjem se vedno kadi!


VEČER, 28.03.2012

Ivanu Vogrinu ne bo uspelo

V začetku januarja je predsednik Državljanske liste in predsednik državnega zbora Gregor Virant svojemu poslancu Ivanu Vogrinu postavil ultimat, naj svoje upnike poplača do konca marca ali pa bo svetu stranke predlagal, naj ga pozove k odstopu s poslanske funkcije. Dva dni pred tem rokom Vogrin pravi: "Trudimo se, da bi v doglednem času podjetje sanirali, a do 31. marca je to nemogoče."

Naslov tega prispevka seveda ni izbran naključno. Poslanec iz Lenarta Ivan Vogrin je res mož za katerim se vedno kadi kjerkoli že je in seveda se občasno na hipodromu kadi tudi za njegovimi konji, katerih lastnik je. Pa tudi njegovim upnikom se krepko megli in kadi pred očmi, ker se zavedajo, da so se jim odkadili njihovi denarci vloženi v posle, ki so jih sklepali s podjetnikom Vogrinom. Pa tudi njegovim zaposlenim se je že nekajkrat kar krepko pokadilo pred očmi zaradi razmer v podjetju.  In pred leti se je krepko pred očmi kadilo tudi občanom občine Lenart, ko jim je Ivan Vogrin županoval in kadilo se je ves čas njegovega županovanja tudi delavcem občinske uprave ter nekaterih javnih zavodov v občini. Kjer se Ivan pojavi tam se praviloma močno kadi.

Virant ima prav, ko mu je postavil ultimat v katerem od Vogrina zahteva, da uredi svoje poslovne in finančne odnose s poslovnimi partnerji in nategnjenimi kupci. Še bolj prav pa bi Virant imel, če bi nekaj podobnega zahteval tudi od Mariborske nadškofije in njenih podjetij, ki so NLB spravili na kant in jo bom moral sedaj prisilno reševati tudi sam, čeprav me takrat, ko so bankirji ob ministriranju politikov nadškofijo bogato zalagali z denarjem, nihče ni nič vprašal. 

Vogrinovih dolgov mi seveda ne bo potrebno pokrivati in že zaradi tega bi od predsednika Državnega zbora Gregorja Viranta , ki tako rad jaha vranca pozitivnih in moralnih vrednot, pričakoval, da me kot državljana zaščiti pred ropanjem raznih "civilnih družb" in da pred njimi zaščiti tudi najino državo Slovenijo. 
Tako kot mora Vogrin vrniti kar je dolžan, mora to kar je dolžna vrniti tudi Mariborska nadškofija. Začeli smo z rubeži zaradi dolga 124 evrov in sedaj nadaljujmo vse tja do dolgov vrednih nekaj sto tisoč ter milijonov evrov. 
Saj smo pred zakonom vsi enaki, mar ne cenjeni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod Gregor Virant??

Bomo dobili novega narodnega heroja!



DNEVNIK, 28.03.2012

DeSUS bo izključil Simčiča, nadomestnih volitev ne bo!

Eden najbolj znanih slovenskih poslancev bo torej najprej izključen iz iz stranke in poslanske skupine DeSUS in potem se bo nanj vršil pritisk, da odstopi še kot poslanec. Ali pa se mogoče to niti ne bo zgodilo. Zakaj pa v poslanski skupini DeSUS ne bi smel ali mogel delovati kot nečlan stranke. Nič neobičajnega in vse že večkrat videno.

Bo pa Simčičeva žrtev veliko in tudi državotvorno dejanje. Pred zamenjavo na izrednem kongresu, ki ga seveda sedaj ne bo,  je rešil  oziroma s temi manevri bo, predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca in obenem tudi zunanjega ministra republike Slovenije. Mogoče, če bodo volivci dovolj hitro pozabili, bo s tem rešil tudi samo stranko DeSUS. Rešil bo vladajočo koalicijo in s tem vlado republike Slovenije in njenega predsednika Janeza Janšo. S tem bo vsaj začasno preprečil politično krizo v državi in s to njegovo žrtvijo bodo zunanji finančni trgi dobili pozitivno sporočilo in seveda tako potem tudi reagirali. Zaradi stabilnosti v državi bo zadovoljna tudi EU in njena trojka, ki se bo v mesecu aprilu narisala v Ljubljani, da bi ugotovila kako pridni smo in če smo ljudstvo že dovolj stisnili.

Če se nekdo žrtvuje za vse zgoraj našteto in mogoče še kaj, kar našteto ni, potem je to zagotovo že blizu tega, da se vsaj sam razglasiš za narodnega heroja, če te že nihče drug razglasiti ne bo upal ali želel. 
Po vsem tem kar se je doslej dogajalo in kar se morebiti še bo, bi sam Simčiču svetoval, da v nobenem primeru sedaj ne odstopi kot poslanec. Zakaj pa bi? Koza cela in volk sit ter vsi zadovoljni. Čast stranke DeSUS oprana, predsednik rešen, rešena država in več od Simčiča res ni mogoče pričakovati ali zahtevati.
Upokojenci pa bodo jedli travo z ali brez Simčiča v Državnem zboru!

sreda, marec 28, 2012

Slovenske čebele so ponovno masovno umirale!

Slovenske novice, 24.03.2012


Varoja pomorila pol slovenskih čebel

Zdravilo apiguard, ki so ga delili zastonj popolnoma neučinkovito

Varoja naj bi čebelarjem v zimskih mesecih pomorila okrog 75.000 čebeljih družin. To je skoraj polovico vseh čebeljih družin v državi. Kako so dobili to številko sicer nihče ne pove in je skoraj gotovo malo pretirana, res pa je, da je padlo ogromno čebeljih družin. Krivec pa je zagotovo to neučinkovito sredstvo za zatiranje varoje, ki naj bi ga po pisanju časnika predpisal VURS. Kot boste videli v nadaljevanju pa to ne drži.

Dvakrat sem se v svojih zapisih že lotil problematike slovenskega čebelarstva in tudi tokrat se ne morem upreti skušnjavi, da ponovno nekaj napišem o tej problematiki. K pisanju me je vzpodbudil prispevek v dnevniku nacionalne TV, v katerem v glavnem ponovijo to kar smo lahko že pred dnevi prebrali v Slovenskih novicah. Po dodatne informacije sem se tudi tokrat zatekel k svojemu sorodniku čebelarju, ki je o teh stvareh praviloma zelo dobro informiran. V nadaljevanju torej nekaj o tem kaj je v zvezi s tokratnim umiranjem čebel povedal.

Potrdil je resničnost navedb Slovenskih novic in v dnevniku nacionalne TV s tem, da mi je zatrdil, da se sedaj nekdo krčevito trudi krivdo za brezplačno razdeljevanje tega neučinkovitega sredstva za zatiranje čebeljega zajedavca varoje zvaliti na kmetijsko ministrstvo in VURS. Pravi, da je zgodba precej drugačna in da so na skupnem sestanku od Nacionalnega veterinarskega urada ( NVI ) in ministrstva za kmetijstvo to neučinkovito sredstvo zahtevali predstavniki čebelarske zveze Slovenije ( ČZS ) s predsednikom Boštjanom Nočem na čelu  in s svojo zahtevo s pomočjo izsiljevanja tudi uspeli.

NVI je ministrstvu za kmetijstvo najprej pripravil drugačen program v katerem je predvidel drugo in učinkovito sredstvo, ki pa so ga predstavniki ČZS na tistem sestanku ostro zavrnili, ker naj ne bi spadalo med tako imenovane ekološke načine zatiranja zajedavca varoje. In tako se je potem dogodilo, da je ministrstvo za kmetijstvo nabavilo ta neučinkoviti apiguard, ki ga je potem brezplačno razdelilo čebelarjem in za to porabilo približno 1,5 milijona evrov.

Čebelar pri tem navaja, da je to sredstvo neučinkovito  in popolnoma neprimerno tudi za  uporabo v AŽ panjih, ki jih uporablja večina slovenskih čebelarjev. Dodaja še, da je potrebno iz panjev odstraniti iz gornjega dela panja ( medišča ) vse sate in jih nekam shraniti ter ob tem še uspešno zavarovati pred veščo, da jih ne uniči. In kar naj bi bilo najhuje in čebelarjem tega ni nihče povedal, da v tistem času, ko je to sredstvo v panjih, matice prenehajo zalegati in tako ostanejo čebelarji pred zimo brez potrebnih zimskih čebel.

Glavni krivec za to ponovno nesrečno zgodbo masovnega umiranja čebel torej ni ne kmetijsko ministrstvo in ne NVI ali VURS, temveč predsednik ČZS Boštjan NOČ in njegovi kolegi iz vodstva ČZS ( svetovalna služba na ČZS, ki se v celoti financira iz davkoplačevalskih sredstev ), ki so na tistem nesrečnem sestanku prisostvovali in s svojimi izsiljevanji spravili v hudo zmoto stroko, politiko in uradnike na MKGP, čebelarje pa v veliko nesrečo. Tega Noča naj bi pred kratkim ponovno izvolili za predsednika ČZS. Slovenskih čebelarjev očitno prav nobena nesreča ne spametuje.

Čakalne vrste investitorjev v Sloveniji !



Ukrepi za vzpodbujanje tujih investitorjev za investiranje v Sloveniji, ki jih je pripravilo in objavilo Žerjavovo ministrstvo za gospodarstvo, so v tujini  doživeli neverjeten odziv in zanimanje.

Na svojem gospodarskem ministrstvu je tako minister Radovan Žerjav odredil dežurstvo izven rednega delovnega časa in zaradi izrednega zanimanja za investiranje v Sloveniji se že delajo prednostne liste tujih kandidatov, ki želijo v Sloveniji investirati svoj kapital. Kogar namreč na tej listi ne bo, ne bo mogel vlagati svojih denarnih sredstev v projekte, ki jih je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo.
Na Klemenčičevo protikorupcijsko komisijo naj bi tako prispeli že najmanj dve pritožbi tujih kandidatov za vlaganje v Sloveniji, ki nista zadovoljna z mestom na tej prednostni listi. Eden je na 195. mestu in drugi na 325. mestu. Zanimanje za kriterije sestavljanja teh prednostnih list naj bi pokazal tudi že Rado Pezdir.

torek, marec 27, 2012

Prijatelja: ko Janez govori in grozi, Borut trdovratno molči !

Če vas klik popelje na spletno stran Pahorjevih SD-jevcev vas tam pričaka nekaj parol:

Vabimo vas, da se nam pridružite! 
Za varno, mirno, ekonomsko uspešno družbo.
Za pravno, pravično ter solidarno družbo.
Za varovanje človekovih pravic ter svoboščin.
Za spoštovanje človeka in njegovega dostojanstva

Hvala za povabilo, vendar raje ne bi! Obstaja kak dober razlog, da bi se vam pridružil? Ne poznam ga! Tri leta ste vodili vašo in tudi mojo državo in za vami ni ostalo kaj veliko od mirnosti, varnosti in uspešnosti. O kakšni pravni, pravični in solidarni družbi pa je sploh nespodobno govoriti. No nekaj človekovih pravic in svoboščin nam je res še ostalo, vendar za to nimate le vi v SD-ju zaslug. Pravzaprav jih imajo največ politične in civilno družbene organizacije izven naše države Slovenije. Pa tudi to se v zadnjem času kar precej spreminja. S spoštovanjem človeka in njegovega dostojanstva pa je v Sloveniji že nekaj časa tako, da to določajo debelina denarnice in članstvo v določeni elitni združbi ter politični in ekonomski družbeni status posameznika in temu sorazmerno je seveda deležen potem še  spoštovanja in priznanega družbenega dostojanstva. 
Koliko spoštovanja in dostojanstva ste cenjeni SD-jevci namenili oropanim in na cesto vrženim delavcem Vegrada, da ostalih nekaj deset tisoč, ki so službe izgubili v času vašega vladanja niti ne navajam?

Vendar nas sedaj skrbi nekaj drugega. Janševa vlada je pripravila zastrašujoč program odrekanja in ukinjanja pravic, ki ga želi realizirati na hrbtih, že v vašem času vladanja osiromašenih in bodočnosti razlaščenih, družbenih skupinah. Zaskrbljeno se oglašajo  sindikati, oglašajo se, res da nekam tiho in sramežljivo, celo nekateri opozicijski poslanci, oglašajo se intelektualci, tudi sicer nekam poredko in oglašajo se predstavniki družbenih institucij s področja socialnega varstva in skrbstva, zdravstva in drugi. 

Pogrešamo pa glas nekdanjega premiera in današnjega voditelja opozicijske stranke SD Boruta Pahorja. Se bo pojavil pred ljudmi in kaj na to temo javno povedal? Pa ne, da se je ustrašil ljudi in jim ne upa pred oči in jih nagovoriti? Tega skoraj ne morem verjeti, ker politika je vendar njegova največja ljubezen. In dnevi so prav tem času tudi lepi in skoraj že preveč sončni. Res je, da so vlaki odpeljali, pa brez skrbi, bodo pripeljali drugi in tudi semaforji jih zaustavili ne bodo. Vse se bo na njih zeleno bleščalo. In sedaj se bo v parlamentu lahko še sprostil, ker Jankoviča ne bo več tam. Če bo odletel Karlek, bo lahko vskočil in tako ponovno rešil državo. Priložnosti bo torej na pretek.


Saj je vendar socialni demokrat, tako vsaj sam zase trdi. In za socialne demokrate naj bi bilo značilno, da jim je vse to kar na svoji spletni strani oglašajo, nekaj najbolj svetega. Torej smemo pričakovati, da se bodo SD-jevci in njihov vodja Borut Pahor v tem primeru Janševe namere ropanja že oropanih ter demontaže socialne države, postavili na stran nesrečnih ljudi, ki jim je program odrekanja in ukinjanja pravic namenjen? 
Pa ne, da je res to kar se šepeta, da Borut Pahor v ozadju tiho podpira te in še vse druge že sprejete ali predvidene ukrepe Janševe vlade in vladajoče koalicije v zameno, da ti potem njega podprejo v kandidaturi za predsednika države. Da bi si Borut Pahor želel priti v kabinet predsednika države po poti tlakovani s trpljenjem in nečloveškim odrekanjem največjega dela prebivalcev te dežele pa le nekam težko verjamem.

ponedeljek, marec 26, 2012

Jim bo uspelo rešiti stranko?


V pokrajinskem odboru DeSUS za Dolenjsko, Belo Krajino in Posavje zahtevajo zamenjavo Karla Erjavca z mesta predsednika stranke DeSUS in se zavzemajo, da se v najkrajšem možnem času skliče izredni kongres stranke.
Erjavcu očitajo neprimerno obnašanje ob vstopanju v sedanjo vladno koalicijo in sestavljanju vlade, ravnanje ob aferi poslanca Simčiča in sramotenje volivcev ter sodelovanje pri nameri vlade, da demontira socialno državo in njenih zamenjavah, izvedenih zgolj na ideološki podlagi.

Na terenu so se torej lokalni strankarski funkcionarji vendarle zganili in spoznali, da morajo nekaj hitro storiti, če želijo rešiti stranko. Streznil jih je očitno šele razmeroma velik osip članstva in napovedani novi izstopi iz stranke. V nekaterih regijskih odborih število izstopov iz stranke še skrivajo ali pa jih minimalizirajo, česar pa več dolgo ne bodo mogli početi. Prav tako pa vedno več članov postavlja svojim lokalnim vodstvom ultimat z grožnjo izstopa, če se v stranki na kadrovskem področju v vrhu stranke v Ljubljani nekaj hitro ne spremeni. Del članov in članic pa svoje nezadovoljstvo kaže z očitno pasivnostjo v delu stranke na terenu in se tako počasi brez pompa oddaljujejo od stranke, ker se z demonstrativnim izstopom zaradi različnih razlogov ne želijo javno izpostavljati.

Pripada novih članov v stranko pa praktično več ni. Odgovornost je sedaj na strani funkcionarjev regijskih lokalnih organov, ki lahko izsilijo izredni kongres in zamenjajo vodstvo stranke. Zaradi oportunizma in pa osebnih interesov ter tudi zaradi politične kratkovidnosti nekaterih funkcionarjev je prav mogoče, da do kongresa ne pride in potem je usoda stranke DeSUS skoraj zagotovo zapečatena. Še posebej, ker je glede na politične razmere v državi prav možno pričakovati tudi v tem mandatu predčasne volitve. Na takšnih morebitnih volitvah, in pa tudi če bodo te v rednem roku čez štiri leta,  pa stranka DeSUS s Karlom Erjavcem na čelu nima prav nobenih možnosti, da prestopi volilni prag za vstop v Državni zbor. Dovolj škode na ugledu ter priljubljenosti med ljudmi bodo stranki v parlamentu povzročili že njihovi poslanci s svojimi glasovanji in tako Erjavca na čelu res prav nič ne potrebujejo, če želijo, da kot stranka preživijo.

Zakaj pobijajo otroke?

Zločinec na motorju je v Franciji pobijal otroke. Celotna zahodna javnost je bila v šoku in sočustvovala s starši pobitih nedolžnih otrok. Vendar se ni nihče resno vprašal zakaj so ti otroci morali umreti? Povedali so nam na kratko, da jih je pobil arabski terorist.

Le nekaj dni prej je v Afganistanu ameriški vojaški zločinec prav tako pobijal otroke. Nihče na zahodu ni bil v šoku, nihče sočustvoval s starši pobitih otrok. Povedali so nam, da jih je pobil umsko neuravnovešen vojak, ki ni zdržal pritiska. Američani so sedaj plačali odškodnino za pobite otroke in mi bi morali biti potolaženi in pomirjeni.

Še nekaj časa prej so se masovno pobijali otroci v Iraku, Gazi, Libiji ter še kje in njihove smrti so bile označene kot kolateralna vojaška škoda. Tudi s starši teh otrok nismo sočustvovali in nismo bili v šoku. Povedali so nam, da se tem smrtim nedolžnih otrok pač ne da izogniti. Niso pa nam povedali koliko sto ali koliko tisoč jih je bilo pobitih in tega tudi nikoli ne bomo zvedeli.
Pa kaj bi to, važno je le, da smo tudi mi na pravi strani. Pa smo kdaj pomislili, da prav zaradi nas takšnih kot smo, umirajo naši in vsi drugi otroci po svetu?

nedelja, marec 25, 2012

Družinski zakonik je torej padel!

Slovenke in Slovenci smo ponovno pogrnili pred izzivi prihajajočega novega časa ter dovolili, da je v nas prevladal duh konzervativnosti in zatohle črne preteklosti.

Pravzaprav pa smo na tem referendumu prevarali sami sebe, ker temu kar nam je v prihajajočem sodobnem svetu usojeno, ubežati ne moremo. Na to, da se nas dve tretjini referenduma ni udeležilo in da jih je potem več kot polovica udeleženih na referendumu glasovala PROTI in za vračanje v preteklost, seveda ne moremo biti posebej ponosni. Ni izključeno, da se bomo morebiti današnjega dne nekoč celo sramovali. Če zelo nizka udeležba na referendumu pomeni tihi upor proti vladajočemu režimu, bi lahko razumeli le, če s takšnim našim ravnanjem ne bi kaznovali tistih, ki za našo nesrečo niso prav nič krivi. Bojim se, da bo lahko zelo hitro prišel čas, ko bomo njihovo podporo še kako potrebovali in takrat se bomo morali spomniti na to koliko podpore so vsi, ki smo jih razočarali, bili danes deležni z naše strani. Lahko se del slovenskih državljank in državljanov, ki so oddali svoj glas za PROTI, ob referendumskih rezultatih sedaj veseli in tiho ali glasno hahlja ter uživa v občutku zmage. Lahko seveda pričakujejo tudi pohvalo s strani predstavnikov RKC. Vendar prihajajočemu času in njegovim zahtevam uiti ne bomo mogli. Nespametna ideologija je tako ponovno zarezala v bolečo slovensko razdeljenost in jo še dodatno poglobila.

Hitro pa bo tudi prišel čas, ko bosta pravoslavna in muslimanska verska skupnost še kako obžalovali, da sta se pustili nategniti RKC in sta se spustili v nekaj kar bi jima lahko v prihodnje še kako škodovalo. Le nekaj kratkih let je minilo od takrat, ko ta ista RKC tudi o pripadnikih obeh teh verskih skupnostih živečih v Sloveniji ni imela veliko boljšega javnega mnenja kot ga ima danes o istospolnih.

Kdaj se bo zgodilo ?

Ni več vprašanje, če se bo, temveč je le še vprašanje kdaj se bo!? Reinkarniral stari ali rodil  novi Karl Marx namreč.
Če se reinkarnirajo stari in rojevajo novi kapitalistični in politični izkoriščevalci ljudskih množic, je nujna posledica družbenih zakonitosti, da se bodo v bližnji prihodnosti reinkarnirali stari ali rodili novi njihovi nasprotniki in zavezniki vseh obezpravljenih in osnovnega človeškega dostojanstva razlaščenih ljudskih množic.
Lahko se sicer delamo, da se to ne bo in ne more zgoditi. Pa se bo. Kdaj, kako in kdo bo stopil na čelo teh ljudskih množic in jih popeljal v boj za njihove pravice je seveda danes še vprašanje na katerega nihče ne pozna odgovora. Kar zgodilo se bo, ko bo parola "proletarci vseh dežel združite se", ponovno postala aktualna. Mogoče bo nova revolucionarna parola glasila celo kako drugače, vendar vsebinsko bo pomenila natančno to kar je pomenila stara. Se res iz zgodovine ne da ničesar naučiti? Nas res nobena kruta izkušnja iz preteklosti ne spametuje? Potem bomo pač ponovno plačali že večkrat plačano ceno!

Ropanje že izropanih po slovensko!

Janševa vlada nas je osrečila s programom varčevanja s katerim bomo rešili državo. Kdo naj bi jo rešil? Ne MI in ne politika in ne privilegirane kapitalske in finančne elite, temveč državo naj bi po predstavljenem vladnem programu predvsem reševali  že tako obubožani upokojenci, bolniki, invalidi, brezposelni in mizerno plačani delavci realnega sektorja, ter še nerojeni in že rojeni otroci in njihovi starši, in nekaj bi naj ponovno prispevale nekatere skupine slabo plačanih delavcev v javnem sektorju.

Koalicijski politiki, opozicijski pa sramežljivo in bolj tiho, predstavniki kapitalskih in finančnih elit ter delodajalci, razni verniki neoliberalnih in vulgarnih kapitalistično izkoriščevalskih doktrin s fakultet in inštitutov in vsi drugi, ki so vse življenje prisesani na varne državne jasli, pa kričijo: varčevati je treba, vsi se moramo ( morate je prav slišati in razumeti ! ) biti pripravljeni odrekati in zategniti pasove. Trpite na zemlji, da vam bo v nebesih lepše, zastrašujoče grmijo cerkveni pridigarji. Oboji v en glas za rešitev države in EU in pri tem prav nobeni nimajo v mislih kot sestavni del te države tudi brezpravnih in osiromašenih ljudskih množic. Kako je že nekoč zapisal Marx, da se ti smatrajo za variabilni kapital v produkcijskem procesu. Nekaj takega kot stroj, ki ga zavržeš, ko se pokvari ali slaba roba, ki pač v proizvodnji ni več za uporabo in gre na odpad ali na smetišče.

Našo slovensko zakonodajo in socialne, pravne, ekonomske in druge pravice ljudi sinhroniziramo z evropsko zakonodajo, hiti zatrjevati premier Janez Janša na TV. Če se ne boste strinjali pa bomo odstopili z oblasti na kocu še zagrozi.
Pa odstopite in to čim prej! Zaradi grožnje z odstopom z oblasti ali celo s samim morebitnim vašim odstopom več sto tisoč slovenskih revežev, tistih, ki so pognani na sam rob revščine, 135 tisoč brezposelnih, slabo plačanih delavcev, upokojencev z slabimi pokojninami in  drugih brez bodočnosti, ne bo potočilo niti ene same solze. Če pa ne boste odstopili in boste svoje namere na silo uresničili, pa bodo vsi ti in še mnogi, ki se jim bodo morali pridružiti, potem še leta in leta točili krvave solze.

Daleč prevelika je že množica revnih, brezpravnih, osnovnega človeškega dostojanstva razlaščenih in oropanih bodočnosti od otrok, mladih ter do vseh drugih kategorij državljank in državljanov, da bi najprej reševali državo in EU ter ne njih. Najprej bomo torej rešili največjo večino teh in šele potem vse drugo kar mora biti v funkciji obstoja tega naroda ter zagotovitve življenjskih potreb in želja vsakega njegovega pripadnika. Takšen bo vrstni red prioritet vašega vladanja cenjeni predsednik vlade Janez Janša in to velja seveda tudi za vse vaše koalicijske potrčkote. Ker v nasprotnem bodo težave! Ljudstvo v državi Sloveniji bo obstalo ne glede na to kdo bo vladal. Če ne boste vi gospod Janša, pa bo pač kdo drug. Med reveže se nihče sam ne tlači, med vladajoče in privilegirane pa.

sobota, marec 24, 2012

Uravnoteženo ukinjanje praznikov!

S temi ljubimi prazniki imamo Slovenci že od nekdaj težave. Ni ga praznika do katerega bi imeli vsi podoben odnos in za največji del praznikov je pomembno le, da je dela prost dan. Sedaj vlada predlaga krčenje števila prostih prazničnih dni za dva dneva. Zakaj le za dva? Naj bo vlada dosledna in odpravijo naj se vsi prazniki, ki nimajo več prazničnega naboja ali razloga za kakšno praznovanja.


Predlog Plagiatorja vladi:

– 1. in 2. januar, novo leto
*Se strinjam s predlogom vlade in 2. januar kot praznik naj se ukine. Da smo leto dni starejši ali da nas z novim letom čaka še hujše leto kot je bilo preteklo, res ni prav noben razlog za dvodnevno praznovanje.

 – 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
*Ta praznik se ukine, ker če smo že začeli s postopnim ukinjanjem slovenske kulture, potem tudi praznika ne potrebujemo. Tisto malo ljudi, ki do slovenske kulture še kaj čuti, pa naj to lepo popraznujejo v zasebnih kulturniških krogih.

– velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
*Nedelja je tako dela prost dan in imamo dovolj časa, da se odpočijemo in malo velikonočno popraznujemo. Ponedeljek naj bo lepo delovni dan, da izgubimo nekaj kalorij in tako prispevamo kaj tudi za svoje zdravje. Tisti, ki pa doma na mizo že več nimajo kaj dati, pa bodo tudi zadovoljni, da se na delovnem mestu, če ga seveda še imajo, malo zamotijo in tako vsaj za kratek čas pozabijo na svojo nesrečo. Tisti brez zaposlitve in pa največji del upokojencev pa tako nimajo prav nobenega razloga za praznovanje.

– 27. april, dan upora proti okupatorju
Tudi ta praznik se lahko mirno ukine, ker smo z nekdanjimi okupatorji danes veliki prijatelji in srečno združeni v veliki Evropi in je obujanje spomina na njihove nekdanje zločine že malce neokusno. Pa tako so danes dosegli že vse in celo še veliko več kot so takrat pred desetletji želeli doseči z orožjem in se jim ni izšlo.

– 1. in 2. maj, praznik dela
*Oba dneva naj ostaneta kot dela prosta dneva, ker je v državi vedno več ljudi, ki imajo res tehtne razloge za praznovanje in praznik dobiva vedno bolj na svojem pomenu. To je v Sloveniji edini praznik, ki iz dneva v dan dobiva več razlogov za njegovo praznovanje. Sam bi mu dodal še vsaj en dela prost dan in predlagam, da vlada o predlogu razmisli. To je tudi čas, ko je na domačih vrtovih največ dela in prosti dnevi bi lahko bili za večino ljudi zelo dobro izkoriščeni, ker nekaj je jesti pač treba. Pa tudi priložnost raznim državnim in lokalnim politikom je potrebno dati, da vsaj enkrat na leto ob kresovanju neposredno nagovorijo svoje državljane in jim obljubijo lepšo bodočnost. Saj obljube pa res nič ne stanejo in z njimi tudi v teh hudih časih ne kaže varčevati.

– 25. junij, dan državnosti
*Praznik se lahko ukine, ker od naše državnosti ter suverenosti ni ostalo praktično več nič in torej tako ni več pravega razloga za kakršno koli praznovanje. Tista skromna peščica državljanov, ki ima edina zasluge za obstoj te države, pa lahko počastitev opravi v svojem ožjem krogu in brez neokusnega vmešavanja velike večine.

– 15. avgust, Marijino vnebovzetje
Marija je srečno dopotovala v nebo in razlog za praznovanje ima tako le še sama. Mi pa veselo na delo in ni razloga, da bi na ta dan doma poležavali, kolektivno v goricah postavljali klopotce in se pri tem še opijali ter najedali. Smo v času varčevanja in varčevati moramo vsi. Največji del državljank in državljanov prisilno, zaslužna ter zaradi tega privilegirana manjšina pa naj pokaže vsaj malo solidarnosti z osiromašeno, vedno bolj lačno, golo in boso večino.

– 31. oktober, dan reformacije
*Ker so evangeličani bili glede družinskega zakonika na nepravi strani se jim praznik ukine. Tako bodo drugič v podobnih primerih prej temeljito premislili preden se bodo odločili kaj, kje in kako podpirati. In ponovno obujanje duha reformacije med Slovenci bi lahko bilo celo zelo nevarno ter je zaradi tega boljše, da na ta dan delamo, da nam ne bi šle po glavi kakšne neumnosti. Duh Primoža Trubarja bi le kazalo počasi počistiti iz slovenske narodne zavesti. Imamo danes Janeza Janšo in Trubarja res več ne potrebujemo.

– 1. november, dan spomina na mrtve
Predlagam ukinitev tudi tega praznika, ker obujanje spomina na naše drage, ki so nas že morali zapustiti res ni nič veselega in še manj je to kaj za proslavljati. Pa tudi obiskov kakšnih sorodnikov na ta dan si želi vedno manj ljudi, ker jim nimajo s čim postreči.Z zakonom pa naj se določi, da sme vsak grob krasiti le en šopek in na njem goreti največ dve sveči. Smo v obdobju hudega varčevanja živih in k njihovi sreči bodo tudi pokojni morali kaj prispevati, ker oni ne čutijo prav nobenega pomanjkanja.

– 25. december, božič
*Ta praznik naj ostane, ker smo se Slovenci vsaj okrog njega nekako poenotili in je za ene verski in za druge družinski praznik. Tudi Božiček in Dedek mraz sta sklenila premirje in nekaj zadnjih let že prav složno sodelujeta. Recesija je združila tudi ta dva nekoč nasprotna dobra moža. Pa še na naše vrle trgovce kaže ob tem misliti, ker tudi oni morajo nekje nekaj zaslužiti in preživeti.

– 26. december, dan samostojnosti in enotnosti
*Ta praznik lahko mirno ukinemo, ker nimamo več ne samostojnosti in še manj kakšne enotnosti. Raje ta dan delajmo, da bodo vsaj naši delodajalci imeli od tega neko korist. Imam še nekaj razlogov, ki bi govorili v prid ukinitvi tega praznika, ker pa smo sedaj v demokraciji Janeza Janše, jih bom raje obdržal zase. Previdnost je mati modrosti nas uči stari dobri ljudski rek.

petek, marec 23, 2012

Kako TV Golica ropa svoje gledalce!

Danes zvečer sem se ob TV malo dolgočasil in z daljincem menjaval programe ter iskal nekaj kar bi me vsaj malo zanimalo. In naletim na TV Golica v kateri se gredo neko igro v kateri je potrebno v 15. minutah ugotoviti iskano besed iz ponujenih devetih črk. Voditeljica je poskakovala pred kamero in zahtevala klic ter seveda pravilen odgovor. Ker sem pravo besedo ugotovil sem pač poklical na številko 090 70 70 v prepričanju, da bom lahko odgovoril na nagradno vprašanje. Glas odzivnika me je opozoril, da mi računajo tudi čas čakanja do povezave v studio. Potem pa mi začnejo vrteti narodno zabavno glasbo in ko se prva polka izteče mi vrtijo drugo. Klicev v studio pa seveda ni in tudi mojega klica ne povežejo. Pa sem seveda po drugi skladbi prekinil. Ker nobenega klica v studio še vedno ni bilo sem čez minuto ali dve poklical še enkrat in zgodba se je ponovila. Tako so v studio v petnajstih minutah spustili le dva klica in oba klicatelja sta seveda odgovorila nepravilno.
Prepričan sem, da je bilo klicev veliko več, ki pa jih niso želeli povezati s studiem in so jim vrteli narodno zabavne skladbe ter jih tako ropali. Seveda vse tako dolgo dokler niso obupali in sami veze prekinili.

Opozarjam vse ki spremljate program TV Golica in bi vas kdaj zamikalo, da bi poklicali in odgovorili na njihovo nagradno vprašanje, da temeljito premislite, ker vas povezali dolgo ne bodo ali vas sploh ne bodo, le skladbe vam bodo vrteli in vam nabijali telefonski račun ter sebi prihodek.

Eden od spletnih medijev ( če se ne motim Požareport ) pa je pred dnevi celo objavil, da potem baje tudi nagrad ne podelijo in prav ta informacija me je vzpodbudila, da sem poklical in želel preveriti.
Na koncu so po precej podaljšanem času možnosti klica za nagrado ter tik pred potekom časa v studio le povezali  gledalca Štefana (?), ki je vedel pravilen odgovor in mu "podelili" dve nagradi. Gledalec je še potožil, da je zelo dolgo čakal. Upam, da mu bodo nagradi sedaj tudi izročili, ker si ju je več kot zaslužil, če je res tako dolgo čakal.
Mogoče pa bi se z njimi ter njihovim inovativnim sistemom ropanja gledalcev lahko malo pozabavala Zveza potrošnikov Slovenije ali pa tržna inšpekcija, ker so za kakšen temeljit inšpekcijski nadzor vsekakor zreli.

Družinski zakonik zadnjič oziroma: koga imaš raje, mamo ali atija ?

Sploh nisem o tem nameraval več pisati. pa sem svojo odločitev spremenil sinoči ob spremljanju polemične TV oddaje na nacionalki, ki jo je vodila Vida Petrovčič. Ob koncu si nisem bil najbolj na jasnem ali so se zagovorniki družinskega zakonika tako slabo pripravili ali pa jim je prefrigana Vida s svojim sistemom organizacije ter izvedbe TV oddaje nastavila zanko v katero so se ujeli. Občutek imam, da s svojim nastopom v oddaji zagovorniki DZ kakšnega novega volivca ZA niso pridobili, so pa zagotovo pri nekaterih vzbudili dvome. Njihovo poslanstvo so pravzaprav reševali nasprotniki DZ, ki so ponavljali že stokrat ponovljene in precej neprepričljive razloge zakaj bi morali volivci v nedeljo glasovati PROTI. Bili so neinovativni in nekateri v svojih nastopih celo prav vulgarno podcenjujoči do gledalcev in njihove pameti.

Čeprav sem ves čas te dolgotrajne kampanje odločen, da bom sam glasoval ZA in sem tako pač pričakoval, da mi bodo zagovorniki s svojim nastopom in argumenti sinoči na TV mojo odločitev le še utrdili, se je zgodilo ravno nasprotno. Skoraj bi jo omajali. In to na eni sami točki kjer so se zagovorniki zlomili in tega nasprotniki niso vedeli ali zaradi sistema časovne omejitve niso mogli prav izkoristiti. Gre namreč za vprašanje pristojnosti Centrov za socialno delo in njihovega vmešavanja v družine. Družine takšne ali drugačne, sedaj sploh ni pomembno. Od vseh državnih institucij kolikor jih ta država premore in ni jih malo, so prav Centri za socialno delo že leta in leta med ljudmi najmanj zaupanja vredni in do njih ter njihovega dela so ljudje razvili že nekak sovražen odnos. V vse velike "afere" zadnjih let v katerih so nastopali tudi otroci nesrečnih družin so bili tako ali drugače prav ponesrečeno vpleteni Centri za socialno delo. Od tiste že skoraj pozabljene, ko so prekmursko deklico odpeljali v norišnico do te s koroško deklico. Vmes pa jih bilo še brez števila drugih v katerih so bili žrtve otroci in prav Centri za socialno delo niso odigrali svoje vloge ali pa so jo odigrali nestrokovno, pristransko, birokratsko in neobčutljivo do koristi otroka.

O strokovnosti teh centrov skoraj ni vredno izgubljati besed, ker vanjo v tej deželi le malo kdo verjame. Krivi za takšno stanje pa so si sami. Tokrat pa je prav grozljiva tista o zasliševanju otrok s strani "strokovnjakov" Centrov za socialno delo v prostorih centrov, brez prisotnosti staršev ali pravnih zastopnikov, o tem pogovoru sestavljenem zapisniku, ki ga starši zaslišanega otroka sploh ne smejo videti. Vsaj malo spreten "zasliševalec" bo od otroka dobil točno takšne odgovore kot jih bo želel dobiti. To je popolnoma nesprejemljivo in daleč izven vsake zdrave pameti in če bo, vsaj upam, da bo zakonik na referendumu dobil potrditev, je potrebno takoj sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem o ustavnosti tega določila v DZ ali pa v Državnem zboru začeti postopek za njegovo spremembo. Res bi bila velika škoda, če bi sicer dober zakonik sedaj padel zaradi enega slaboumnega ter po svoje prav grozljivega določila. S tem hudo spornim določilom so namreč avtorji zakonika naredili točno to kar jim generalno očitajo nasprotniki, da zakonik razlašča starše ( kakršne koli pač že ) ali zakonite skrbnike pravice sodelovanja v najbolj občutljivem delu postopka reševanja nastale družinske problematike ter nadaljnji usodi otrok.

četrtek, marec 22, 2012

Očistimo Slovenijo 2012!


24. marca 2012 bo drugič v zgodovini Slovenije organizirana vseslovenska prostovoljska okoljska akcija. Prostovoljci bodo do pomladi po Sloveniji iskali in preverjali lokacije divjih odlagališč v digitalnem registru, ki so ga ustvarili tekom lanskega projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, spomladi 2012 pa bodo s čistilno akcijo s teh divjih odlagališč odstranili komunalne odpadke. Poleg tega bodo očistili tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti.................... .

Nekdo je pred dnevi zapisal nekako takole: dovolj mi je akcije čiščenja za drugimi, sedaj zahtevam akcijo prenehajmo svinjati Slovenijo. 
Tovrstne masovne akcije so seveda nekaj časa koristne in ob vsaj delnem očiščenju narave ter divjih odlagališč imajo tudi ogromno drugih vzporednih koristnih učinkov. So pa tudi velika potuha malomarnim in neosveščenim prebivalcem, obrtnikom in podjetnikom, ki še dalje onesnažujejo in se ne ozirajo na nič. So velika potuha tudi županom in občinskim svetnikom preštevilnih slovenskih občin, katerih redarske službe dnevno raje pišejo globe za nepravilna parkiranja ali prehitro vožnjo in tako polnijo občinske proračune. Koliko nevestnih onesnaževalcev so te občinske redarske službe že zalotile pri njihovih nečednih početjih in jih prijavile pristojnim državnim organom? Te masovne očiščevalne akcije so tudi potuha raznim lokalnim in državnim inšpekcijskim službam, ki so dokazano premalo aktivne in učinkovite pri opravljanju svojega dela. In so potuha tudi oblastnim organom, ki v državi niso sposobni vzpostaviti vsaj osnovnega reda na tem področju in kršiteljev učinkovito sankcionirati. Za vzgled kako se to da učinkovito urediti naj si pogledajo v sosednjo Avstrijo.

In letos v akciji ni več dovolj, da se ljudje le masovno prostovoljno zberejo in naredijo tisto kar bi skozi vse leto morali delati drugi, ki so za to tudi plačani, temveč jim je celo zaukazano kako morajo v naravo odvržene odpadke zbirati, sortirati, odlagati in koga vse med samo akcijo o čem še obveščati. Ker naj bi lansko leto bili stroški za občine preveliki!?!?!?! 
Res je skrajni čas, da se te masovne akcije končajo in da začnejo svoje naloge opravljati tisti, ki so za to tudi zadolženi in v veliko primerih še preveč dobro plačani. Sam se v bodoče tega več ne grem. Dovolj mi je, da čistim nesnago za drugimi, ki jim je očitno vseeno v kakšnem okolju bomo živeli.

sreda, marec 21, 2012

Tina in Špela sta se potrepljali po riti!

Tina in Špela naj bi bili proti!
Kdo je le avtor tega propagandnega video zmazka, ki  ne bo nikogar prepričal, da bi na referendumu glasoval proti družinskemu zakoniku ? V smeh pa bo skoraj zagotovo spravil vsakega, ki si bo video spot ogledal.
Da bi vsaj poljub posneli tako kot je treba. Saj ju menda ne bi pobralo, če bi se vsaj za potrebe video spota malo poljubili in ne le prislonili mladih ličk. Edino kaj bi naj spominjalo na to, da sta lezbijki pa so le njune ročice s katerimi se druga drugo malo pobožata in držita za ritki, ko nas zapuščata.

Res bi bil vesel, če bi avtorji tega video spota premogli malo hrabrosti in se javnosti tudi predstavili. Saj se menda spodobi, da se avtorji pod svoje umetniške storitve tudi podpišejo. Tine in Špele pa v javnosti niti slučajno naj ne razkrijejo, ker jima bodo za dolgo časa nakopali hude težave. Pa ne zaradi tega, ker naj bi bili istospolni ( lezbijki ), kar skoraj zagotovo nista, temveč, ker sta bili toliko naivno neumni, da sta nasedli nekim amaterskim tepcem, ki so ju grdo zlorabili.

Pa so se le našli v skupnem interesu!


Verske skupnosti v Sloveniji družno proti zakoniku!

Štiri velike verske skupnosti bodo skupaj vernike pozvale, naj na referendumu glasujejo proti družinskemu zakoniku. Vodstvo evangeličanske cerkve pa se s tem ne strinja. Opozarjajo, da je treba v ospredje postaviti otroka.
Štiri velike verske skupnosti v Sloveniji – rimskokatoliška, pravoslavna, muslimanska in judovska bodo strnile vrste. Skupaj bodo vernike pozvale, naj na referendumu glasujejo proti družinskemu zakoniku. To nameravajo storiti s podpisom skupne izjave.

Tokrat pa jim je le uspelo najti skupen interes in se združiti v svetem poslanstvu preprečitve sprejema ter uveljavitve grešnega Družinskega zakonika. Človeštvo je potrebno rešiti,  ker  drvi v prepad od koder vrnitve več ne bo. Vrata vseh peklov so odprta na stežaj. Enega od jezdecev apokalipse so zamenjali istospolni. Katerega pa ?


Niso jih uspeli združiti tisoči izbrisanih ter njihovi otroci in vse njihove nesreče, travme in v nebo vpijoče krivice, ki so jim bili in so jim še izpostavljeni. 
Niso jih združile nesrečne usode tisoče na cesto vrženih delavcev iz držav bivše Jugoslavije  na začasnem delu v Sloveniji, njihovi nasilni izgoni iz države, njihov suženjski položaj v slovenski družbi, niso slišali njihovih prošenj po pomoči in ne kruljenja njihovih lačnih želodcev.
Združile jih niso niti žalostne usode več kot sto trideset tisoč slovenskih delavcev in njihovih družin, ki so ostali brez dela, brez prihodkov in brez prihodnosti.
Skupnega poslanstva niso našli niti v trpljenju kakih dvesto petdeset tisoč slovenskih upokojencev, ki preživljajo mesec z manj kot 550 evri pokojnine.
Ne ganejo jih niti niti vsak mesec dolge vrste čakajočih na pomoč in miloščino pred vrati Rdečega križa in Karitasa ter drugih človekoljubnih in humanitarnih organizacije ter njihova vsak mesec bolj prazna skladišča.
Niso doslej zmogli skupnega glasnega in ostrega poziva državi, politiki in  privilegiranim družbenim elitam, da se preneha s socialnim, ekonomskim ter pravnim nasiljem nad lastnimi državljani in  njihovimi družinami.

Ne, nič od tega ni tako zelo pomembno kot je pomembno, da se družinski zakonik na referendumu zavrne. Sporočajo nam, da je boljše, če vsi otroci brez izjeme živijo v bedi, lakoti in nesreči v klasični družini kot en sam otrok v srečnem otroštvu in z obetajočo bodočnostjo v kakšni drugačni ter netipični družinski skupnosti.  
Moj globok poklon in vso spoštovanje vodstvu ter vernikom evangeličanske cerkve, ki so edini od večjih verskih skupnosti zmogli razumeti izziv časa. ki ga živimo ter časa v katerega vstopamo. Tako kot že toliko krat doslej so prav evangeličani tudi tokrat uspeli preseči institucionalne in ozke verske ter egoistične interese verske skupnosti in v ospredje postaviti predvsem človeka in njegovo dobrobit. 
Primož Trubar bi bil danes ponosen na dediče svojega izročila.

torek, marec 20, 2012

Poslanskih zagat z izobrazbo očitno še ni konec!


Pomurec sporoča:

Prekmurski poslanec Branko Ficko - diplomirani ekonomist, da ali ne?

Ob preverjanju zaključnih del poslancev v spletni bazi Cobiss, ki vsebuje podatke o zaključnih nalogah vseh slovenskih šol, ni mogoče najti zaključnih del šestih poslancev, poroča Večer.

Cobiss ne najde zaključnih del naslednjih poslancev: Jerko Čehovin, Jože Velikonja, Saša Kos (vsi iz Pozitivne Slovenije), Ivan Grill, Ljubo Žnidar (oba iz SDS-a) in Marjana Kotnik Poropat (iz Desusa). Zaključnih del Kosove in Kotnik Poropatove pod navedenimi imeni najverjetneje ni mogoče najti, ker sta ob poroki spremenili priimka. Pri Ivanu Grillu so v bazi našli le eno diplomo, diplome z nekdanje mariborske tehniške fakultete (danes FERI) pa ne. 

Življenjepis Branka Ficka na spletni strani državnega zbora je navajal, da je poslanec Pozitivne Slovenije po izobrazbi diplomirani ekonomist, a so po objavi v medijih ta podatek na strani državnega zbora odstranili.

Na gornji prispevek me je opozorila znanka iz Prekmurja in mi med smehom povedala, da so sedaj tudi Prekmurci izgubili svoj kompleks manjvrednosti, ker se je doslej  izpostavljalo vse druge poslanec le njihovega nobenega. Tudi to je torej sedaj popravljeno.

S temi ljubimi izobrazbami pa imajo nekateri res smolo. Verjetno ni nihče pričakoval, da bi se to lahko kdaj preverjalo in sedaj so pač težave. Kot da bi bilo tako težko doma v predalu poiskati svoje diplome in jih pokazati in s tem bi bili odstranjeni vsi dvomi ter vse špekulacije novinarjev in javnosti. Seveda to lahko naredijo le tisti, ki ustrezna dokazila o končanem izobraževanju dejansko imajo. Malo bolj nerodno pa bo za tiste, ki so se pred volitvami pred javnostjo in svojimi strankarskimi šefi ter kolegi okitili s perjem, ki jih dejansko ni krasilo in sedaj teh lepih peres ne morejo tudi pokazati. S temi ljubimi poslanci Slovenci res nimamo sreče. 

Zastonj kosil ni!


FINANCE


Prvak opozicije je zanikal, da bi šlo za kakršenkoli poskus kupovanja miru; Janša molči...............

Jankovičevi politični manevri zadnjih nekaj dni se mu bodo maščevali. Ne sicer na volitvah za župana mesta Ljubljane, ki jih bo skoraj zagotovo dobil in se vrnil v svoj županski kabinet. Kot, da se Jankovič v teh nekaj mesecih odkar je aktivno v politiki še ni prav ničesar naučil. Zvozil ga je Pahor, osmešil Erjavec, nategnil Virant in sedaj je na vrsti še Janša, da mu zada milosti politični strel. 
V kratkem času se mu je uspelo povzpeti na sam vrh slovenske vplivne politike in ko se je na vrhu ponosno razgledoval po prelepi slovenski deželi ter se bahato obračal in ponosno upiral oči še više v višave, je naenkrat stopil v prazno ter telebnil v globino politične in oblastne nepomembnosti ter šibkosti.
Nobeno povabilo na kosilo ni slučajno in nobeno pojedeno kosilo ni zastonj. Ko bo Jankovič to spoznal in razumel, bo že zdavnaj bivši ( kratkotrajni ) slovenski politik. Jankovičevo mesto  je prazno. Ga bo komu uspelo dovolj hitro zapolniti? Pahor se od zadovoljstva in smeha danes zagotovo tolče po kolenih in lahko si le želi, da bi ga na slovenski levici tudi v bodoče obkrožalo kar največ Jankovičev.

ponedeljek, marec 19, 2012

Dobljenega viktorja je treba sedaj odslužiti!

Oddaja Odmevi RTV SLO, dne 19.03.2012,voditelj Igor E. Bergand

Pred dnevi na znameniti in danes že zelo odmevni podelitvi viktorjev, je bil med prejemniki tega prestižnega odličja tudi voditelj Odmevov Igor E. Bergant. Priznam, da sem bil kar malce presenečen nad odločitvijo akademije, ker mi nikakor ni bilo jasno s čim si je Bergant to priznanje in odličje res prislužil. Oddajo Odmevi vodi šele relativno kratek čas in še to krepko okorno in nesproščeno. Že ko se je pojavil v vlogi voditelja Odmevov sem bil kar presenečen in ni mi bilo ravno najbolj jasno kako in predvsem zakaj se je znašel na tem popolnoma drugem in specifičnem področju dela na RTV. Ko je bil obdarjen še z viktorjem pa sem si dopovedoval, da gre verjetno za njegovo prejšnje delo na področju vodenja športnega uredništva ter poročanja s področja športa kjer je bil seveda veliko bolj doma in tudi dober.

Pa ni bilo potrebno dolgo čakati in so se odgovori na nekatera moja vprašanja ponudili kar sami. V današnje Odmeve je kot gosta povabil dr. Cirila Ribičiča, da bi osvetlila zaplete okrog imenovanja za člana Beneške komisije kamor ga je imenovala prejšnja Pahorjeva vlada in čemur sedanja Janševa na prav čuden način nasprotuje. Janševa vlada je najprej sprejela odločitev, da razveljavlja sklep Pahorjeve vlade ter s tem seznani Beneško komisijo. In ker Beneška komisija te okoliščine ni upoštevala ter je dr. Ribičiča ter kolegico dr. Wedam Lukićevo imenovala za člana, je potem Janša javno oznanil, da pač sedaj Slovenija v Beneški komisija nima svojih članov ter da država ne bo poravnala stroškov dela v slovenskih predstavnikov v komisiji. Ob tem pa je predlagal, da naj svoj prav imenovanja v Beneško komisijo dr. Ribičič dokaže po sodni poti na pristojnem sodišču. Nekaj takega je seveda mogoče le v Sloveniji.


Vse to in še kaj sta v oddaji seveda povedala tudi sogovornika Igor E. Bergant in njegov gost v oddaji dr. Ciril Ribičič. Ob zaključku pogovora pa si je voditelj Bergant dovolil nekaj kar me je kot gledalca ne le presenetilo, temveč celo močno osupnilo. Dr. Ribičiču je namreč predlagal, da naj odstopi kot član Beneške komisije in tako razveže ta vozel, ki ga je zelo nespametno zavezal Janša in sedaj meče v mednarodni skupnosti zelo slabo luč na državo Slovenjo ter njeno vladajočo politiko.

Prav očitno je bilo, da je dr. Ribičiča spravil v zadrego in je ta potem dejal, da bo tudi o tem še razmislil. Zakaj pa bi odstopil? To bi bilo najslabše od vsega kar bi lahko storil. Tisti, ki so si sami godljo zakuhali naj jo sedaj sami tudi pojedo. Blamaža je že storjena in ugled države je omajan ter ga tako tudi odstop dr. Ribičiča ne more več popraviti. Prav nasprotno, njegov odstop bi v mednarodni strokovni in politični javnosti  ponovno odprl razprave o tej nesrečni zgodbi.

Od kdaj pa v tej državi že voditelji nekih TV oddaj kadrujejo in to celo v ugledne mednarodne organizacije? Občutek, ki sem ga ob zaključku te oddaje dobil je, da je Igorju E. Bergantu ali njegovemu šefu na RTV SLO, nekdo iz politike naročil, da naj dr. Ribičiča javno pred TV kamerami pozove k odstopu in voditelj je svojo nalogo več kot odlično opravil. Prejetega viktorja je seveda treba sedaj odslužiti.
Od danes si tudi več ne zastavljam vprašanja kako in zakaj se je Bergant iz športnega uredništva znašel v Odmevih.

Sem res le pritlikavi bralni pohabljenec?


Spletna stran ….IN MEDIA RES…
Avtor: Boris Vezjak

Intervju z Mirom Petkom, vodjem direktorata za medije

Miro Petek o MLADINI:
  • Zaupanje v Mladino je zelo nizko. Razumljivo, lažnivcem ne verjamemo, tudi če kdaj govorijo resnico.
  • No, po vsebini je Mladina na ravni brezplačnikov
Miro Petek o DNEVNIKU:
  • Že dolgo ne berem pritlikavih moralnih novinarskih pohabljencev
Miro Petek o DELU:
  • Uradni list tranzicijske levice berejo le še po službeni dolžnosti
  • Udbomafijski uradni list  počasi ostaja brez relevantnih tem.
Šef vladnega direktorata za medije gospod Miro Petek pa nam ne pove katere medije pa naj državljanski reveži sploh še beremo, da bomo deležni le prave in čiste resnice. Sporoči  pa nam, da Mladina, Delo in Dnevnik niso za branje, ker so pod vplivom tranzicijske levice ter udbomafije in prispevke v teh medijih pišejo lažnivci in moralni pritlikavi novinarski pohabljenci. 
Sedaj sem pa res v hudih dvomih, ker ravno te medije sem doslej redno tudi prebiral. Torej mora z mano biti nekaj hudo narobe, če berem tako sporne medije, ki jih pišejo takšni novinarji kot jih strokovno označi šef direktorata za medije. Spadam torej med bralce, ki jih je mogoče brez slabe vesti označiti za tranzicijske levičarje in nepoboljšljive pripadnike udbomafivije. Ker berem te laži v teh navedeno spornih medijih, sem torej tudi označen kot pritlikavi bralni pohabljenec.
O tej svoji bralni kvalifikaciji v katero me je cenjeni Miro Petek uvrstil pa moram v prihodnosti resno razmisliti. In tudi o osebi, ki mi jo je izrekla. Pa skoraj zagotovo tudi o tistih v imenu katerih sem bil tako okvalificiran.

Je pa gospod Petek kot kaže ostal v tem intervjuju nedorečen in mi je pozabil v branje priporočiti Demokracijo, Politikis.si, Požareport, Reporter, spletni Časnik, Družino in tem medijem podobne visoko kvalitetne valilnice novih čistih resnic. Mogoče pa bo to storil v kakšnem naslednjem intervjuju.

Teta Cenzura je ponovno udarila!

Da bo tudi sama podelitev viktorjev ter njena poznejša dostopnost gledalcem končala pod čevlji cenzure pa le nisem pričakoval. Kot kaže je režim veliko bolj nervozen kot bi si upali predpostavljati in kot je javno moč zaznati.

“RTV Slovenija ocenjuje, da gre za nedopustno zlorabo živega prenosa prireditve, ki ni potekala skladno s scenarijem, danim TV Slovenija v vpogled pred prireditvijo,so zapisali v sporočilu za javnost na RTV SLO. In potem še nadaljujejo kot neke vrste opravičilo, ( komu le) da je bila njihova vloga le prenos slike in zvoka. Zakaj se pa potem spotikajo v v vsebinski del prireditve, če so bili zadolženi le za tehnični del?  Odkod pravica vodstvu RTV, da svojim plačnikom naročnine ne omogoči ponovitve te oddaje in da so jo izbrisali celo iz arhiva?


Slučajno sem pač ta prenos spremljal in pri najboljši volji nisem ne videl in ne slišal nič takšnega zaradi česar bi bil poseg cenzure možno opravičiti. Ni bilo kletvic, osebnih žalitev kogar koli, voditelji po odru niso hodili goli in kazali svojih prednjih ali zadnjih telesnih premoženj, tudi dobitnice in dobitniki kipcev so bili primerno oblečeni in so se primerno obnašali, niso kazali fotografije Tita ali katerega od njegovih komunističnih sodobnikov. Ne spomin se, da bi se omenjalo Kučana, Udbo, SDV. Ne spomnim se nobenega prizora, ki bi spominjal na spolni akt moškega in ženske ali kakšnih drugačnih dveh partnerjev in res se pri najboljši volji ne spomnim prav ničesar zaradi česar je bil potreben poseg cenzure.


Na RTV omenjajo "propagando v korist družinskega zakonika" kot glavni razlog za cenzuriranje. Je morebiti že nastopil volilni oziroma pred referendumski molk pa so mi to pozabili povedati? So bile včeraj pri nedeljskih mašah prepovedane tudi pridige v katerih bi se omenjalo referendum in družinski zakonik?


Tako nizko doslej režim še ni padel. Od vsega me edino zanima le še kdo je bil tisti, ki je poklical vodilne na RTV SLO, jim opral glavo ter zaukazal, da se iz kolektivnega spomina gledalcev RTV izbriše vse kar bi lahko kakor koli spominjalo na ta ta prenos? Nekoč bomo zvedeli tudi to. Kot kaže bomo za svojo prisilno plačilo prispevka za RTV v bodoče lahko pretežno gledali le še oddaje tipa Obzorja duha in Na zdravje ter seveda reklame.

nedelja, marec 18, 2012

Blamaža!


Žurnal24.si

Janši se obeta hladna prha iz Benetk

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah je Urad Beneške komisije včeraj obravnaval vprašanje slovenskih članov komisije Cirila Ribičiča in Dragice Wedam Lukić, potem ko je nova slovenska vlada ( Janševa ) komisijo obvestila, da je razveljavila sklep o njunem imenovanju.

Te blamaže pa res ne bi rabili. Očitno so zunaj naših meja veliko pametnejši kot to zmoremo sami doma. Tega slovenskega notranjega ideološkega in političnega preklanja imajo, kot vse kaže, v nekaterih zunanjih resnih institucijah že dovolj. Ta primer ponovno dokazuje, da zunaj vsi le slepo ne sledijo naši novi slovenski ideološki paradigmi kot nam to doma želijo prikazati naši politiki in njim zvesti mediji. Še nekaj takšnih nepotrebnih kiksov in verodostojnost slovenske politike ter aktualne oblasti bo v tujini zelo omajana. Beneška komisija namreč ni nekakšen mednarodni politikantski krožek skozi katerega bi se sprehajali razni "domači pravi strani" privrženi potrčkoti.



Teorija zarote: prihaja čas rubežev, joka, solz in travm ?


Okoli 500 primerov kot je Vasrsić, izselili le njega

V TV Klubu na televiziji POP TV je bila tema pogovorov družina Vaskrsić, ki so jo v petek prisilno izselili iz stanovanjske hiše v Litiji. Diskusije so se udeležili Vaskrsićeva odvetnica Neža Dular iz Odvetniške družbe Čeferin, sodnica Vesna Bergant Rakočević, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branko Masleša in minister za pravosodje Senko Pličanič.

Ko v družbi dobi nek pojav tako velike razsežnosti ter tolikšno javno ter medijsko pozornost kot so jo že izvedene ali šele napovedane zaplembe ( rubeži ) stanovanjskih hiš in v bodočnosti verjetno tudi stanovanj v zasebni lasti, potem bi se morali vsi zamisliti kje in kdo je nekoč nekje hudo pogrešil. Je res vedno vsa krivda le na ljudeh, ki ostajajo brez stanovanjskih hiš in zagotovo jutri tudi brez stanovanj? Pozornemu stranskemu opazovalcu teh nesrečnih dogajanj seveda ne uide kar nekaj okoliščin, ki bi lahko bile zelo zaskrbljujoče. Znanec mi je pred časom dejal, da je to dogovorjen sistem. To mi je dalo misliti.
Že več let lahko občasno slišimo ali v medijih preberemo, da so nam nekatere mednarodne ekonomske in finančne organizacije očitale, da imamo "nenormalno" lastniško strukturo stanovanj in stanovanjskih hiš. Preveč teh nepremičnin naj bi bilo v zasebnih rokah državljank in državljanov. Je dobila morebiti slovenska politika ukaz, da mora to spremeniti?
Pred leti je bil precej tiho spremenjen zakon, ki določa dedovanje in vanj se je zapisalo določilo, da si po smrti prejemnika socialne pomoči država vplačane zneske povrne iz njegove zapuščine. Ljudem tega seveda niso povedali ali jih na to novo okoliščino opozorili, temveč so jim še dalje veselo podeljevali socialne pomoči in težava je nastala, ko so se pojavili prvi primeri, da se je država pojavila na zapuščinski razpravi in zahtevala svoje. 
Leta po osamosvojitvi države so se na ozemlju Slovenije pojavile tuje banke in zavarovalnice, predvsem Avstrijske, ki so masovno pod precej "ugodnimi" ter pravno zelo nejasnimi pogoji masovno ponujale "ugodne" kredite. Banka Slovenije je takrat zatajila, ali zaradi "malomarnosti ali pa tudi namerno" in sploh ni kontrolirala ter spremljala tega novega trgovanja z denarjem na ozemlju države. V te posle je bilo takrat vpletenih ogromno vplivnih javnih ljudi in celo nekatere državne institucije ter tuje zavarovalnice delujoče v Sloveniji. Kreditojemaci so bili pravno popolnoma nezaščiteni, največkrat hudo zavedeni in na koncu krepko opeharjeni. Danes pa se jim rubijo hiše in cele kmetijske posesti. O tem se le poredko piše in govori, ker je to pač tema, ki se jo namerno pometa pod preprogo. Nekateri že vedo zakaj!
V tem zadnjem razvpitem primeru zaplembe stanovanjske hiše je seveda sodstvo pokazalo mišice na malem človeku in obenem napovedalo morebitne bodoče dogodke. Šele sedaj, ko je pravna zastopnica Vaskrsića javno predstavila ves sodni postopek, se je celotna zgodba pojavila v popolnoma novi luči. Lahko se sicer predstavniki pravosodja sedaj med sabo zagovarjajo in ščitijo ter razvijajo v javnosti razno razne pravne teorije in upravičujejo svojo kolegico sodnico ter drugostopenjsko sodišče, vendar pozornega stranskega spremljevalca prevarati ali zavesti ni več mogoče. Tako pravna država in sodstvo v njej delovati in funkcionirati ne more in ne sme. To je potrebno odločno povedati, pa če je to komu všeč ali ne, in če tudi bodo to označili kot vmešavanje v neodvisno sodno vejo oblasti.

Pravosodje, ki je do pred kratkim bilo v slovenski javnosti deležno še močnega zaupanja, si je sedaj s tem primerom ter še bolj z vsem kar se je okrog tega dogajalo in se še dogaja, zelo omajalo svoj ugled in izgubilo potrebno zaupanje. To pa ni dobro. Saj sedaj rek, da smo pred zakonom vsi enaki, postaja že prav krepko smešen in z njim ni mogoče nikogar več prepričati. To pa ni dobro ne za obče politično in pravno vzdušje v družbi in ne za sodni sistem sam. Pravosodni sistem te države naj svoje kože in okrnjenega ugleda ne rešuje na malih in pravno neukih ter finančno izčrpanih ljudeh, ki jih pravne norme te države iz dneva v dan vedno bolj stiskajo ter omejujejo in spravljajo v obup. Naj se končno politiki na oblasti in odgovorni v pravosodju enkrat že odločijo ali bodo sodišča v bodoče še izrekala sodbe "v imenu ljudstva" ali pa bodo to sodbe v imenu države, političnih ali kakšnih drugih močnih ter vplivnih  elit in občasno sprejemala morebiti celo tudi sodbe kot "akt maščevanja"! Še najmanj primerno pa bi bilo, da bi sodišča s svojo sodno politiko in prakso izpolnjevala želje ter cilje političnih in oblastnih elit ali celo kakšnih mednarodnih finančnih in kapitalskih organizacij ter združb.

Viktorji 2012


Znani dobitniki prestižnega kipca viktor!

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so v soboto zvečer podelili viktorje za najboljše medijske dosežke v lanskem letu.

Takoj uvodoma želim na prejemnike teh "prestižnih" nagrad nasloviti svoje čestitke in vsem, ki pač tokrat niso imeli sreče naj potrpijo še kakšno leto in kipec bo zagotovo v njihovih rokah. Glede na zelo skromno slovensko ponudbo kandidatov, jim bo enkrat zagotovo uspelo. Le malo potrpljenja in obračati se je potrebno v pravih krogih in prave ljudi poznati. 
Vsi, ki si vsako leto ogledamo to prireditev, postajamo počasi že malce naveličani, ker za veliko večino prejemnikov smo lahko že pred uradno razglasitvijo z veliko verjetnostjo napovedali v katerih rokah bo kakšen od kipcev pristal.
Ob spremljanju sinočnje svečane podelitve viktorjev sem imel ves čas občutek, da bi bi bilo v sistemu potrebno nekaj spremeniti. Mogoče bi bilo zelo koristno viktorje podeljevati le vsake tri leta, ko bi se "nabralo" nekaj res kvalitetnega in bi se morebiti tudi obseg kandidatov razširil. V sistemu v katerem lahko nek posameznik, pa naj bo še tako dober in produktiven, v nekaj letih nabere več teh kipcev, je nekaj hudo narobe. Ne na strani tega posameznika, temveč predvsem v okoliščini, da je slovenska produkcija relativno skromna in bo glede na ekonomsko finančne razmere v državi, obseg kvalitetnih kulturnih, zabavnih in drugih dosežkov zagotovo še skromnejši. Namesto, da bi nižali kriterije in se vodili misli, da se jih le vse razdeli, bi kazalo vendarle razmisliti o tem, da pa jih vsako leto le ne bi podeljevali in tudi vseh v vseh kategorijah ne bi kazalo na silo vsakič razdeliti.

sobota, marec 17, 2012

Cenjeni predsednik sedaj se pa pripravi!


Aktualni predsednik dr.Danilo Türk je v videonagovoru na svoji spletni strani napovedal, da bo na letošnjih jesenskih predsedniških volitvah vnovič kandidiral za predsedniško funkcijo. Kot je poudaril, je nestrankarski predsednik in bo nestrankarski kandidat za drugi predsedniški mandat.

Le vprašanje časa je bilo kdaj se bo zgodilo, kar je veliko državljank in državljanov pričakovalo, da  bo aktualni predsednik države javno napovedal svojo vnovično kandidaturo. Sedaj je torej storil tudi to. Malo ga je sicer prehitel že Janez Janša, ki je v dirko prej prijavil svojega prvega dirkalnega konja Milana Zvera. Ima pa prefrigani Janša namen v igro poslati še enega in sicer Boruta Pahorja. To naj bi bilo kot neko presenečenje kar pa seveda že dolgo ni in tega krogi okrog Janše ter njegove aktualne vladne koalicije niti ne skrivajo.
Pravo se bo začelo šele takrat, ko bo Janša na start postavil še svojega zadnjega skritega aduta Boruta. Na to niti ne bo potrebno dolgo čakati in se bo skoraj zagotovo zgodilo še pred poletjem.

Aktiviran bo takoj tudi ves desni medijski in propagandni stroj, ki bo dnevno pljuval na dan nove in nove polresnice, laži in izmišljotine. Nič kar je oziroma bo v zvezi z aktualnim predsednikom in bi mu lahko kako koli škodovalo ne bo zamolčano, pozabljeno ali preslišano. Pisunčki iz teh krogov zagotovo že brusijo peresa in se pripravljajo na čas, ko jim bo na račun aktualnega predsednika dovoljeno povedati in napisati vse kar jim bo padlo na pamet. In Janšev propagandni stroj bo v tem primeru še okrepljen s Pahorjevimi političnimi pristaši ter propagandisti, ki bodo vse to česar sami ne bodo upali povedati ali objaviti, podarjali svojim novim zaveznikom in prijateljem. 

Res te mora biti kar precej v hlačah, da se podaš v tekmo v kateri sta kot nasprotnika  združena Janez Janša in Borut Pahor. Že zaradi tega si aktualni predsednik dr. Danilo Türk zasluži moje spoštovanje in skoraj zagotovo tudi moj glas.

Svetovni dan spanja

16. marec - svetovni dan spanja

Svetovni dan zdravja vsako leto opozori na motnje spanja, ki so zelo pogoste in predstavljajo globalni zdravstveni problem. Po statistikah prizadenejo več kot 30 odstotkov celotne populacije in pomembno vplivajo na kakovost življenja. Do sedaj je opisanih okoli 80 različnih motenj spanja, ki lahko prizadenejo vsakega od nas.

Če želite res mirno spati, potem odpovejte vse naročene časopise in revije, odklopite TV, radio in internet ter ne zahajajte v družbo v kateri se politizira. Nekaj dni boste mirno spali, potem pa boste ugotovili, da tako ne gre in se boste vrnili nazaj k svojim dobrim starim navadam, razvadam in potrebam. 
Spite lahko doma v postelji, občasno v tuji postelji, spite lahko s svojo ženo, ženo znanca ali ljubico, na delovnem mestu, v parlamentu, na kakšnih drugih dolgočasnih sestankih, seminarjih konferencah in  podobnih množičnih aktivnostih, ki se jih udeležujete. Prav prijetno lahko zaspite ob spremljanju slovenskih TV programov od nacionalke do velike večine komercialnih.
Zvečer preden se podate na zaslužen počitek v nobenem primeru ne poslušajte poročil ali ne glejte tretjega programa nacionalne TV, ne odpirajte predala v katerem imate odložene še neplačane položnice, ne razmišljajte o tem kaj vas naslednji dan čaka v službi in sploh se izogibajte vsemu kar bi vas utegnilo razjeziti in vam pokvariti mirno spanje.

Vendar bolj kot svetovni dan spanja bi Slovenci nujno potrebovali nacionalni dan prebujenja. V tem času ko mirno spimo in ničesar ne vidimo, ničesar ne slišimo in skoraj več ničesar ne občutimo, se nam pospešeno dogajajo stvari zaradi katerih sami in naši otroci ter morebiti celo naši vnuki dolgo ne bodo mirno spali. Nujno torej rabimo svoj dan takojšnjega ljudskega prebujenja, ker v nasprotnem se nam lahko dogodi, da bomo kar odspali v večnost in zgodovinsko pozabo. 
Reši nas lahko morebiti le še sedanja Janševa vlada, ker je splošno znano, da lačen in ko te zebe, ali ko okrog tebe stokajo in moledujejo otroci, ti na vrata trkajo rubežniki, poštarji s priporočenimi modrimi kuvertami, ti odklopijo elektriko, si domov iz službe prišel z delovno knjižico v rokah, ti po vratih trka policija in se ti dogajajo še mnogi drugi neprijetni dogodki, tudi spati prav mirno ne moreš.

Da bi jutri lahko mirno spali, bomo za to že danes morali nekaj storiti!

petek, marec 16, 2012

Števec kadrovskih menjav vlade Janeza Janše bi razneslo!


VEČER, 16.03.2012

Vlada za generalnega direktorja direktorata za medije imenovala Mira Petka

Vlada je danes s položaja generalnega direktorja direktorata za medije razrešila Vojka Stoparja, na to mesto pa kot vršilca dolžnosti za največ pol leta imenovala Mira Petka. Prav tako je vlada s položaja generalne direktorice direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve ministrstva za kulturo razrešila Sonjo Kralj Bervar.

Se še spomnite kako je Janševa SDS po Pahorjevem prevzemu oblasti pred leti na svoji spletni strani inštalirala  števec političnih kadrovskih zamenjav, ki naj bi jih izvedla nova vlada? Če želimo biti korektni tako do Pahorjeve kot seveda tudi do Janševe vlade, potem moramo priznati, da vse kadrovske zamenjave v času Pahorjeve vladavine le niso bile ravno strokovno korektne in jih je kar precej bilo takšnih, ki bi jih brez slabe vesti mirno lahko označili kot politično motivirane.

Pahorjevi in Jankovičevi sedaj po prevzemu oblasti Janeza Janše na svojih spletnih straneh kakšnega takšnega števca niso inštalirali. Pa so imeli kar prav, da si tega niso privoščili, ker bi pa tokrat kadrovski števec političnih zamenjav Janševe vlade deloval s tako visokimi obrati in skoraj zagotovo bi tehnično omagal ter se razletel.

Miro pa je le dočakal svoje zadoščenje. Ne še sicer za batine, ki jih je fasal, pač pa za svoje pridno in ubogljivo delovanje v stranki SDS ter kot poslanec te iste stranke v preteklem mandatu. Nov dokaz, da se splača biti priden, poslušen in slediti navodilom ter napotilom svojega strankarskega šefa in ga brezpogojno ubogati ter mu slediti tudi takrat ko oblast nismo in seveda še posebej takrat, ko oblast smo..

Tudi trgovanje z mrtvimi dušami je lahko koristno!


Dnevnik, 16.03.2012

Ljubljana - Vlada nadaljuje serijo kadrovskih zamenjav - na včerajšnji seji so se te nanašale predvsem na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, najbolj odmevna pa je bila razrešitev direktorja Arhiva Slovenije Dragana Matića, ki ga je zamenjal zgodovinar in predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman.

Pretekli trud Jožeta Dežmana le ni bil zaman. Doslej je z lopato tekal po deželi in razkopaval gomile in sedaj bo prekladal arhivske dokumente ter brskal po njih, da bi morebiti našel kakšne nove žrtve za javni linč. Udbovci, esdevejevci, partizani, komunajzarji, deklarirani levičarji, tranzicijski levičarji, jankovičevci in ostali izrodi nesrečnega slovenskega naroda pripravite se. Pripravite pa se tudi tisti, ki v tej družbi kaj pomenite, pa niste bili nič od prej naštetega. Ste pa politično ali ideološko na nepravi strani ali vsaj dovolj odločno in glasno niste na "naši" pravi strani. Za vsak slučaj se bo preverilo, če morebiti o vas le ni kje kaj zabeleženo. Če doslej še ni, pa nikjer ne piše, da če bo tako zahtevala nuja, v bodoče kaj ne bo.
Ker Dežman zagotovo upokojitve na tem delovnem mestu v Arhivu ne bo dočakal, mu Plagiator toplo svetuje, da kot direktor takoj izda naročilnico za nabavo novega ter najzmogljivejšega fotokopirnega stroja. Previdnost je mati modrosti!

Tako nizkotno, da je že ostudno!


Slovenske novice, 15.03.2012

Frajer Vogrin zrel za samomor?

LJUBLJANA – Poslanec Liste Virant Ivan Vogrin ima 200.000 dolgov, v banki ima dva milijona dolga, dolg ima pa tudi do naročnikov. »To ni le moj primer, ampak se tako godi 70 odstotkom podjetij v Sloveniji. Nisem le dolžnik, ampak tudi upnik,« po poročanju Sveta na Kanalu A svoje stanje opravičuje poslanec, ki ne namerava odstopiti.

Mar v slovenskem novinarstvu res ni več prav nobenih etičnih in moralnih standardov? Kam gre slovenska družba in kje bomo na koncu vsi skupaj pristali? Pozivati nekoga, čeprav prefinjeno posredno, da naj naredi samomor, je hudo sprevrženo dejanje pisca tega prispevka v Slovenskih novicah in nekaj podobnega lahko preberemo le še v kakšnih romanih, ki opisujejo notranja mafijska obračunavanja v ZDA ali na Siciliji.  
Načelo, da je dovoljeno vse kar ni izrecno prepovedano, dobiva v slovenskih medijih zadnje čase že prav grozljive razsežnosti. Vzpodbujajo pa takšno stanje duha v državi dogodki in razmere v slovenski politiki po Janševem prevzemu oblasti. Če nekdo hitro tega okrutnega in prav neciviliziranega medsebojnega obračunavanja z vsemi sredstvi ne bo odločno zaustavil, se lahko začnemo zaskrbljeno spraševati kje se bo vse to končalo? Lahko, da res le pri nekaj prav nesrečnih posamičnih samomorih obupancev in brez sodbe obsojenih žrtvah okrutnih medijskih linčev. 
Obstaja pa tudi še druga zastrašujoča verjetnost, da nekateri s samomorom ne bodo sodili le sebi, temveč bodo pred tem želeli in tudi izpeljali še kakšna prav krvava maščevalna dejanja.Se bomo res začeli kar fizično pobijati med sabo in imajo množična današnja medijska obračunavanja vseh in vsakogar, ki ni "naš", mogoče prav ta namen, da se to vzpodbudi? Kdor se z ognjem igra se prav lahko pri tem še krepko opeče, nas opominja star ljudski rek.
Gospodje politiki, oblastniki, intelektualci in razumniki ter vsi, ki se vam um še ni do konca pomračil, dvignite svoj glas in ustavite katastrofo prej preden se bomo znašli v njenem objemu. Ker potem bomo žrtve vsi. Tako tisti, ki so za kaj krivi kot ostali, ki niso nikjer ničesar zakrivili.

četrtek, marec 15, 2012

Pa se nam je le vrnila dobra stara "cenzura"!


DEMOKRACIJA, 14.03.2012

Oddaje«Ugani kdo pride na večerjo, ne bo več«

Nedeljska televizijska oddaja Ugani, kdo pride na večerjo? (prvi program TV Slovenija) se že junija poslavlja od malih zaslonov, kar nam je včeraj potrdil tudi direktor TVS Janez Lombergar.

Star pregovor pravi, da se vse enkrat povrne in tako se nam je vrnila tudi dobra stara cenzura. Kar se Janezek nauči to potem seveda veliki Janez tudi ve in počne. Pravzaprav je nekdanjim vajencem komunistov treba priznati, da so bili več kot odlični učenci, ki ne le, da dosegajo svoje učitelje in vzgojitelje, temveč jih občasno celo daleč presegajo. Moje čestitke!
Sam seveda zaradi umika te oddaje ne bom točil krvavih solz, ker je le malo oddaj na nacionalni TV, ki bi bile vsebinsko zasnovane ter vodene tako bebavo in malomeščansko usmerjeno kot je bila prav ta. Po vsebinski plati je torej s prepovedjo te oddaje nacionalna TV celo pridobila. 
Težava pa je v razlogih zakaj in kako so iz ozadja oblastni politiki to oddajo prepovedali. Dovolj je bilo že, da so ustvarjalci povabili Katarino Kresal in njeno pojavljanje v oddaji je delovalo na aktualne politične veljake kot na bika rdeča krpa. Njihovi medijski potrčkoti so takoj zagnali vik in krik in še tako tupast bralec je lahko hitro zaznal orkestrirano vodeno  ter politično motivirano kampanjo proti uredniku in voditeljici oddaje ter šefom na RTV SLO. Le še vprašanje časa je bilo kdaj nas bodo osrečili in sporočili, da te oddaje na sporedu več ne bo. In zgodilo se je.
Teta Cenzura se nam torej vrača in v prihodnosti bomo skoraj zagotovo še priča ukrepom s katerimi bo ene razveseljevala in druge spravljala v obup, v nemilost pri aktualnih oblastnikih in politikih ter nekatere mogoče celo ob službe. 
Red mora biti!!