sobota, avgust 05, 2017

Za dobro babo se je vredno stepsti!

( Za povečavo klikni na sliko )

















Orehovski vrh, 05.08.2017

Danes zjutraj je v naselju Orehovski vrh pri Gornji Radgoni prišlo do hudega fizičnega spopada med dvema mladcema za naklonjenost in še kaj več seveda, simpatične in voljne srnje mladenke. Zaradi moje vsiljene mirovniške intervencije do kakih večjih fizičnih poškodb ni prišlo, razen seveda, če spopada potem kje na kaki drugi lokaciji nista nadaljevala. Današnji dogodek ponovno potrjujejo staro štajersko resnico, da se je za dobro babo vredno kadarkoli in kjerkoli pošteno stepsti. Kateri od njiju je bil na koncu nagrajen s prijaznostjo ter radodarnostjo srnje mladenke pa ostaja skrivnost. Skoraj zagotovo bo srnja mladenka mamica postala. O očetovstvu pa lahko le ugibamo in še najbolj verjetno je, da gre tudi v tem primeru za delovanje starega reka, ki pravi, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Ni pa tudi izključeno, da je ta ravs srnjih mladcev kje iz prijetne sence listov vinograda ter udobno zleknjen v od jutranje rose ohlajeni travi in prijetno omamljen od strastne utrujenosti, prav mirno opazoval star moder orehovskovrški srnjak.

četrtek, junij 15, 2017

Ruski pogled na Slovence!

Vir: RBTH Slovenija, junij 2017

Za velik del prebivalcev Slovenije je današnja sodobna Rusija še vedno precej skrivnostna dežela o kateri sicer pretežno vemo le toliko kot nam občasno poročajo slovenski mediji. Tako kot ima kdo iz Rusije stereotipe o Slovencih in Sloveniji imamo seveda tudi Slovenci svoje stereotipe o Rusih in Rusiji. Da povprečen državljan Slovenije danes precej slabo pozna sodobno Rusijo pa niso krivi le slovenski mediji, temveč bi sam krivdo pripisal predvsem ruski strani, čeprav se tudi tukaj zadnje čase razmere zelo hitro spreminjajo. To je seveda dobro in koristno. 

Tako je te dni ruski spletni portal RBTH Slovenija, ki nagovarja slovenske bralce in se ga zaradi tega dežurni  slovenski politični ter ideološki dušebrižniki neizmerno bojijo in z grozo opozarjajo na njegov vpliv na ideološko zdravje Slovencev, objavil prav zanimiv prispevek o tem kako Rusi vidijo in doživljajo Slovenijo in Slovence ter nekaj stereotipov, ki so si jih o nas ustvarili. V nadaljevanju ta prispevek objavljam in si bom dovolil nekatere najbolj značilne stereotipe ali ugotovitve tudi malo pokomentirati in tako relativizirati ta nadvse simpatičen "ruski pogled" na Slovenijo in Slovence.

32 stvari, ki presenetijo Ruse v Sloveniji

Življenje Rusov v Sloveniji je zelo udobno: veliko je mešanih zakonov, veliko Rusov živi in dela v Sloveniji, mnogi so Slovenijo sprejeli za svojo drugo domovino. Rusi in Slovenci brez težav najdejo skupni jezik, vseeno pa imajo Slovenci svoje "cvetke", ki Ruse zabavajo in čudijo. Predstavljamo vam nabor najznačilnejših lastnosti slovenskega življenja, ki Rusom padejo v oči takoj, ko pridejo v Slovenijo.


1. Slovenija je dežela vasic, posledice, ki izhajajo iz takšnega okolja, pa so čist zrak, čiste reke in odlična živila – to je država s čudovito ekologijo. Ko v Slovenijo pride prebivalec Moskve, se mu zdi, da je padel v raj, letovišče ali v naravni rezervat (kar pravzaprav ustreza resničnosti). V Sloveniji si želite preprosto globoko dihati in občudovati pokrajino, ki vas obdaja.

2. Vsak vikend Slovenci iz nekega razloga hodijo v hribe, prosto ali s palicami za nordijsko hojo, na gorskih kolesih, z dojenčki, ki jih mama ali oče nosita v kenguruju … Vsak Slovenec že od malih nog hodi v hribe, to je posebna nacionalna zabava. Obstajajo tudi ljudje, ki se vsakodnevno povzpnejo na najljubši vrh, kar zabeležijo v posebni knjigi, ki je shranjena v posebnem železnem predalčku. To je čudovito!

3. Poleg športa je najljubše preživljanje prostega časa Slovencev – pijača, kar običajno ne pomeni le alkoholnih pijač. Na pijačo hodijo iz različnih razlogov: klepet s prijateljico, med vikendi, po službi, v času odmora za kosilo, zvečer ali pa zato, ker so zunaj srečali prijatelja. Vse to je precej čudno za Rusa (Moskovčana), ki ves čas nekam teče, hiti in zamuja, medtem ko Slovenec v lokalih preživi znaten delež svojega prostega časa. Gremo na pijačo?
** seveda, z veseljem! Ti plačaš? Šalim se in z veseljem grem s tabo na pijačo tako kot bi te z  veseljem na pijačo povabila velika večina mojih sonarodnjakov. Nikoli nam ni žal časa ali denarja, ki bi ga porabili za druženje s prijatelji, znanci ter predvsem s prijaznimi tujci oziroma tujkami.

4. V Sloveniji je malo kadilcev. Zdrav način življenja je nacionalna lastnost Slovencev.
** uh, da bi le bilo tako. Pa na žalost kadilcev ni tako malo in še te zadnje čase preganjajo kakor kakšne vojne zločince. In če h kadilcem prištejemo še malo večje potrošnike alkohola, prepovedanih drog in zaradi socialnih razmer nezdravo prehranjevanje, pa je podoba slovenskega "zdravega načina življenja" že veliko manj bleščeča.

5. Kozarec vina je za Slovence sveto opravilo, ob osebnih priložnostih pa si ga lahko privoščijo že zjutraj. "Poživljajoča kapljica," pravijo Slovenci. Sprva celo zavidaš takšnemu neobremenjenemu načinu življenja. Najbolj neverjetno pa je to, da lahko spijejo kozarec vina in se vrnejo na delo, v Rusiji pa te hitro odpustijo za kaj takšnega. Morda se zato Rusi ne moremo ustaliti?
** nisem prepričan, da so slovenski delodajalci kaj veliko bolj tolerantni do alkohola na delovnem mestu od ruskih. Vsaj v zadnjih letih bijejo slovenski delodajalci oster boj proti alkoholiziranosti na delovnem mestu in ta pojav preganjajo celo s pomočjo privatnih detektivov ter drugimi ukrepi.

6. Slovenci niso nagnjeni k igram na srečo (morda so zato v Sloveniji dovoljene igralnice?), kljub temu pa mnogi sanjajo o glavnem dobitku na jackpotu, zato kupujejo loterijske srečke. Ne bomo pretiravali, če rečemo, da bi vsak Slovenec z veseljem zadel milijon evrov.
** tukaj pa se naša draga ruska prijateljica zelo moti. Slovenci so še pred časom bili prav patološki hazarderji in še krepko naivni in pogoltni za povrh. Nategnil in iz žepov izpulil denar jim je lahko vsak, ki je imel pet minut časa ter malo sposobnosti sladkega ter prepričljivega govora. Koliko težko privarčevanega denarja so naivni Slovenci v preteklosti izgubili v raznih verižnih igrah, lažnih zasebnih ter hitro bankrotiranih skladih, bančnih in drugih delnicah in na ostalih borznih finančnih dokumentih, vlaganjih v družbe v zasebni ter cerkveni lasti in še bi lahko naštevali. Danes temu seveda ni več tako, ker Slovenci tudi denarja več nimajo toliko in malo jih je vendarle že srečala pamet in tudi naivni niso več tako zelo. Vsaka šola pač nekaj stane in svojo kapitalistično smo Slovenci izredno drago plačali.

7. Malica je slovenska dragocenost in bolje, da vanjo ne posegate. Malica je poseben obrok med 11. in 12. uro. Za Slovenca, ki je šel na malico, ni važno, kaj se dogaja okoli njega. To je sveto! V slovenskih šolah obstaja celo dan slovenskega zajtrka, nekakšen praznik, ob katerem otrokom delijo tradicionalno slovensko malico: kruh z medom in kozarec mleka ali kaj drugega, samo da je zajtrk sestavljen iz tradicionalnih slovenskih živil, proizvedenih v Sloveniji.

8. Če že govorimo o hrani, moramo nujno omeniti tudi njihov odnos do hrane, ki je preprosto neverjeten! Ni pomembno, ali je to malica, kosilo ali večerja – obrok je za Slovence zelo pomemben. Večina slovenskih družin pripravlja obroke vedno ob istem času, kar je še posebej nenavadno za Ruse, ki običajno jedo kar med potjo in kadar imajo čas.

9. Skoraj povsod po Sloveniji lahko pijete vodo iz pipe, ki je nenavadno okusna.
** res si zelo želimo, da bi tako tudi ostalo in da bi tudi naši otroci ter vnuki lahko čisto pitno vodo pili iz vodovodnih pip. Zadnji dogodki na področju varovanja okolja v Sloveniji in v svetu, pohlep vulgarnega neoliberalnega kapitala, hlapčevska cincavost slovenske politike in pogoltnost finančnih ter gospodarskih domačih ter EU elit pa nas opozarjajo, da se to lahko kaj hitro spremeni.

10. Če se vam kam zelo mudi ali morate nujno nekaj narediti (popraviti avto, natisniti vizitke, popraviti vodovodno pipo), vedite, da priganjanje ne bo pomagalo. Slovenci so se navadili vse delati počasi, njihov način pa je edini pravilen.
*** vsako delo pač svoj čas potrebuje in seveda tudi svojega mojstra.

11. Slovenci ljubijo svoje vrtove. Za delo na vrtu so pripravljeni porabiti cel dan. Red in natančnost, s katerima je pri njih vse urejeno, zbujata pri Rusih spoštovanje.
** lastna hišica ( stanovanje ) in vrt ( vikend ) so sanje skoraj vsakega Slovenca, ki se na žalost mnogim ne uresničijo. Vendar sanjati o tem vse do smrti pa vendarle ni prepovedano.

12. Če govorimo o slovenskih ženskah, moramo povedati, da so one tukaj glavne. Tako za Slovenko kot za Rusinjo lahko rečemo, da bi "še konja ustavile in stekle v gorečo hišo". Slovenke so močne, delavne, vzdržljive in odgovorne. So lepe, ampak ne punčkaste. So naravne. Pravzaprav med Slovenkami ne boste našli ženske z botoksom v gubah, kot je to trenutno popularno v Rusiji. Za ruske moške so tako še bolj privlačne. Če se Rus oženi s Slovenko, je padel v varne roke.

13. Mladostniki preklinjajo v prisotnosti starejših in jih ni niti malo sram. V Rusiji otroci in mladostniki običajno ne uporabljajo kletvic pred odraslimi. Če upoštevamo še bližino korenin grdih ruskih in slovenskih besed, je večina Rusov zares zmedenih.
** pred časom od politike in nacionalnih moralističnih diktatorjev zapovedana permisivna vzgoja otrok je seveda pustila določene posledice in ta o preklinjanju mladih v prisotnosti starejših je še najmanj skrb vzbujajoča in bi bila tudi najlaže rešljiva. So še druge posledice, ki so veliko usodnejše s katerimi se bomo v bližnji prihodnosti v Sloveniji še dolgo ukvarjali, se z njimi spopadali ter jih bolj ali manj uspešno razreševali.

14. Mnogi Slovenci, ki so stari okoli 50 let, se z nostalgijo spominjajo časov nekdanje Jugoslavije in še danes spoštujejo Tita.

15. Slovenci niso agresivni ljudje. Zelo težko boste videli koga, ki se dere na ulici.

16. Za Slovence je značilna pridnost. Pomembno se jim zdi, kaj si o njih mislijo drugi, kako izpadejo v očeh sosedov, prijateljev in sorodnikov. Od tod verjetno izvira njihova zadržanost.

17. Slovenci te hitro začnejo tikati. Nič ni narobe, če se nenadoma začnejo s teboj pogovarjati na "ti", še posebej, če pripadaš mlajši generaciji.

18. Slovenci vas bodo začudeno pogledali, ko ugotovijo, da je mlada ženska v državo prišla s svojim možem, ki je za povrhu še Rus!
** ???!!!

19. Ruse zelo čudi tudi to, da v Sloveniji večina državnih ustanov dela le do 16. ure. To, in dejstvo, da se delovni dan običajno začne ob 7.30. Slovenci so zgodnje ptice.

20. Slovenci so zelo gostoljubni, vendar se za obisk pri njih dogovorite že prej. Slovenci sicer ne poznajo pregovora, da je nepovabljen gost hujši od Tatara, vendar nepovabljeni gostje vseeno ne pridejo v poštev.
** tega pregovora o Tataru Slovenci res ne poznamo, smo pa posvojili srbski rek, ki glasi : "svakog gosta tri dana dosta", ki je prav tako zelo poveden in ga ob obisku kaže upoštevati. Še posebej, kot že avtorica ugotavlja, če ste prišli na obisk predhodno ne najavljeni ali nepovabljeni.

21. Skoraj vsi Slovenci odlično govorijo angleško, s čimer se ne moreta pohvaliti celo Moskva in Peterburg.

22. Slovenci ne marajo, kadar jim rečejo, da so Balkanci. V Rusiji je to geografski izraz, ki se nanaša na celoten Balkanski polotok, v Sloveniji pa ima zgodovinsko-kulturni pomen. Pravzaprav lahko s tem izrazom užalite tudi nekatere Hrvate in Srbe.

23. Slovenci so zelo ponosni na vse, kar je slovenskega – od svoje narodnosti do živilskih produktov.
 ** gornji zapis avtorice bi lahko vzeli kot enega od dokazov, da videz pogosto lahko prevara, ker Slovenci smo v zadnjih dveh desetletjih zapravili, zabarantali, pod ceno razprodali ali kako drugače uničili največji del svojega nacionalnega bogastva, ki smo ga iz ene države prenesli v drugo. Kakega velikega nacionalnega ponosa ob teh uničevalnih rabotah seveda nismo izkazovali, ker smo najprej uničili ter popolnoma zatrli nacionalni interes. Brez terana, kranjske klobase in potice bi lažje preživeli kot moramo sedaj brez nekoč razvitega gospodarstva in z zelo omejeno državno suverenostjo.

24. V Sloveniji obstaja posebna tradicija izdelovanja cvetličnih šopkov. Pogosto je to lahko samo en cvet, ovit s trakovi in drugimi okraski. Za rusko gospodično, ki je navajena na milijone vrtnic, je lahko sprva to malo nenavadno, potem se pa že navadi.

25. V navadi je, da se na hišo umrlega izobesi zastava, na kar se Rusi pogosto odzovejo z vprašanjem: "Je danes kakšen državni praznik?"
** priznam, da me je ta ugotovitev avtorice krepko presenetila, ker sam tega običaja namreč ne poznam in mi tako ni znano v katerem delu Slovenije naj bi bil uveljavljen običaj, da bi na hiše umrlih izobešali slovenske zastave? Slovenci smo namreč znani po tem, da nacionalnih zastav ne izobešajo niti za največje državne praznike in zaman so prizadevanja politikov in drugih, ki se že leta trudijo Slovence nekako prepričati naj vendar ob praznikih izobesijo zastave na svojih hišah. Vendar Slovenci večinsko ostajajo neomajni in gluhi za vsa tovrstna priporočila in prošnje. Tako je pred dnevi šefica opozicijske stranke NSI Ljudmila Novak spravila v smeh največji del Slovencev, ko je predlagala, da bi država vsakemu mlado poročenemu paru ob poroki podarila slovensko zastavo. Družbena omrežja so preplavili različni "dodatni domoljubni predlogi" in nacija se je nekaj dni na ves glas krohotala.

26. Slovenci so katoliki, vendar niso preveč verni (v primerjavi s svojimi sosedi Italijani).

27. Ne želimo ničesar prehitro reči, vendar v Sloveniji zelo malo kradejo. Tudi sami Slovenci niso nagnjeni k temu. Če v košari svojega kolesa pozabiš dežnik, medtem pa skočiš v trgovino, te bo ta najverjetneje pričakal na istem mestu. Prijetno presenečenje za Ruse.
** tega pa raje ne bom preveč komentiral, ker o tem ali se je oziroma se v Sloveniji še krade, imajo Slovenci jasno in trdno vedenje ter izkušnjo. Verjamem, da vam preprost državljan pred trgovino marele iz vozička ne bo ukradel. Kaj pa si o tej starodavni pridobitniški veščini svojih politikov in drugih družbenih privilegirancev mislijo povprečni Slovenci pa je tudi dobro znano.

28. Slovenci se običajno pozdravljajo z rokovanjem, tudi z ženskami. Na to se je morda težko navaditi, ampak kaj kmalu začneš segati v roko tudi ruskim moškim, ki te čudno pogledajo in ti nato stisnejo roko ali pa te ignorirajo.
** z ženskami ( s svojimi in tujimi ) se Slovenci tudi z veseljem objemamo. še posebej če so lepe in urejene. Tako, da ni problema. Enako velja za naše ženske in tuje moške.

29. Mnogi Slovenci verjamejo stereotipom o Rusih. Prepričani so, da Rusi že zjutraj začnejo s pitjem vodke, da je v Rusiji vedno mraz, da se Sibirija nahaja takoj za Moskvo. Kljub temu imajo Slovenci radi Rusijo in si pogosto želijo, da bi lahko prečkali Rusijo na Transibirski železnici.
** mnogi Slovenci imajo Rusijo in Ruse radi še iz veliko zgodovinskih, kulturnih, političnih ter mnogih drugih razlogov in na tem tradicionalnem medsebojnem spoštovanju bi kazalo bolj pospešeno graditi različna sodelovanja med obema narodoma. Saj tudi Slovenci v šali pogosto radi rečemo, da je nas in Rusov toliko in toliko milijonov in da nas je skupaj pač potrebno upoštevati in spoštovati.

30. Mnogi starejši prebivalci znajo brati po rusko in razumejo nekatere besede, saj so se ruščine učili v šoli. Mladina pa pogosto pravi, da je za njih cirilica isto kot kitajski hieroglifi.

31. Za ruskega človeka je slovenska zastava povsem domača. To, da je na ruski zastavi upodobljen Triglav, slovenski simbol, nima nobenega pomena (samo šala …).
** pravzaprav imajo Rusi srečo, da jim Slovenci dovolimo uporabljati svojo zastavo in bi nam morali biti za to hvaležni  ( samo šala...! ).

32. Med Slovenci se je iz neznanega razloga zakoreninil stereotip, da je večina Rusov, ki pride v Slovenijo, zelo bogatih in razmetavajo z denarjem levo in desno.
** ne gre za stereotip. Takšne goste si kot turiste želimo in jih potrebujemo. Revežev imamo sami dovolj.

ponedeljek, maj 29, 2017

Nedvoumno sporočilo KEMISA Vrhnika prebivalcem Slovenije!

ZASTRAŠUJOČE SPOROČILO, KI NAM GA JE PRED DOBRIM TEDNOM POSLAL VRHNIŠKI KEMIS!

Tako ali vsaj zelo podobno kot so pristojne državne institucije s slovensko Vlado na čelu ukrepale v primeru hude kemijske ekološke katastrofe po požaru v Kemisu na Vrhniki, lahko pričakujemo, da se nam bo zgodilo in bo ukrepanje, če se nam pripeti nesreča v nuklearni elektrarni Krško.

Po nedavni katastrofalni izkušnji na Vrhniki nimamo državljani te države prav nobenega razloga, da bi smeli danes verjeti ali upati, da bodo pristojne državne institucije in slovenska oblast sposobne ukrepati kaj veliko drugače in v korist ter v zavarovanje zdravja in življenja državljank in državljanov Slovenije, če se kaj hudega zalomi v nuklearni elektrarni Krško in nam deželo pokrije radioaktiven oblak. Kdo in kako bi nam v tem primeru sploh lahko pomagal? Odgovor je: nihče! V primeru nuklearne nesreče v Krškem se tudi na naše vsemogočne gasilce ne bomo mogli zanašati in upati, da bi nam lahko pričarali kako rešitev. Razen, da bodo prve žrtve, kaj več od naših sodobnih narodnih junakov ne smemo in ne moremo pričakovati. Že s tem kar so storili na Vrhniki so praktično presegli svoje objektivne operativne sposobnosti in tega v primeru morebitne nesreče v nuklearki ponoviti ne bi mogli, pa če se bi ali se bodo še tako zelo potrudili in se osebno žrtvovali za obče narodovo dobro. Nedavna Japonska izkušnja je več kot dovolj zgovorna in predvsem tragično poučna.

In prav ta čas, ko spremljamo posledice hude ekološke nesreče na Vrhniki in se upravičeno zgražamo nad operativno nesposobnostjo oblasti, ministrice za okolje in načelniki raznih državnih inšpekcij ter drugih strokovnih ter upravnih institucij, si nekateri predstavniki nuklearnega lobija in oblasti drznejo ponovno javno govoriti o nujnosti izgradnje drugega bloka nuklearne elektrarne Krško. Ti nuklearni tepci nas očitno res želijo kot narod zbrisati z zemeljskega obličja in državljani Slovenije tako lahko rešitev iščemo le še v osveščenosti ter odločnosti politikov in stroke v naših "zalednih državah", ki se očitno bolj kot naša oblast, politika, nuklearni lobi in stroka zavedajo, hude nevarnosti, ki nam ter tako tudi njim preti iz Slovenije.

Prav mirno lahko danes, ko že poznamo nekatere okoliščine preteklih dogajanj v podjetju Kemis na Vrhniki, zapišemo, da bi bilo to ekološko nesrečo mogoče preprečiti, če bi le pristojni državni inšpekcijski in drugi organi opravili svoje delo. Pa ga na žalost niso kot še v premnogih drugih podobnih primerih, ki pa se na srečo niso končali s tako tragičnimi dogodki. Od tragičnega dogodka v Kemisu na Vrhniki dalje ne more več biti nekritičnega zaupanja slovenske javnosti v poročila vladnih in drugih  državnih ter strokovnih institucij. Še najmanj pa v poročila o zagotavljanju varnosti na področjih kot so nuklearna elektrarna Krško, o posledicah masovne uporabe FFS v kmetijstvu, vinogradništvu in sadjarstvu, zagotavljanju neoporečnosti pitne vode ter drugih vodnih virov in življenja v vodi ter mokriščih, na področjih varne in neoporečne hrane in ostalih podobnih naravovarstvenih področjih. Nujno potrebno je začeti dvomiti in potem v skladu z dvomi tudi v praksi ravnati! Vnaprejšnja in neomajna vera javnosti v poročila in zagotovila pristojnih vladnih in strokovnih institucij morajo biti od Vrhnike dalje le še preteklost.


sobota, maj 20, 2017

Zloraba javnega medija za poveličevanje zločinskega ustaštva!

Igor Pirkovič, urednik in novinar na RTV SLO
Vir: MLADINA

Jure Trampuš
19. 5. 2017

»Globoko me je sram«

Kako je TV Slovenija naklonila Thompsonu 12 minut reklame

Igor Pirkovič, urednik in novinar Tednika v eni osebi, glasbenik in avtor himne SDS Za Slovenijo živim, je v Tedniku objavil prispevek o Thompsonu, hrvaškem domoljubnem pevcu, ki je odkrito naklonjen ustaškemu gibanju, ljubezen do domovine, o kateri pridiga, pa je krinka za širjenje, kot pravi kulturolog dr. Mitja Velikonja, »skrajnega šovinizma in neofašizma«. Thompson je hujskač za mikrofonom.

"Nekaterim na  Slovenskem se je očitno zmešalo in ni nam skoraj več pomoči":, mi je pred dnevi dejal znanec, ko sva komentirala odločitev Upravne enote Maribor, da prepove hujskaško ustaški  nastop hrvaškega pevca Thomsona. Skrajno nerazumna se normalnemu človeku zdi že sama ideja, da se nekdo odloči v Sloveniji organizirati koncert tega hrvaškega pevca, ki v svojih pesmih slavi ustaštvo ter klanje Srbov. V podporo tej ideji, da se v Maribor povabi Thomsona in organizira njegov koncert, prav na dan, ko ima v tem mestu svoj kongres Janševa stranka SDS, se je na nacionalni TV s svojim zavajajočim prispevkom vključil še urednik in novinar Igor Pirkovič. Ob tem pa se mi postavlja vprašanje ali se kongres SDS in ta Thomsonov koncert v Mariboru  res datumsko le slučajno pokrivata in ali morebiti ne gre za namerno režijo obeh dogodkov ob istem času v istem mestu? Potem lahko k tej "slučajnosti" prav mirno dodamo še Pirkovičevo zlorabo njegovega službenega  položaja na nacionalni TV  in predvajanje njegovega prispevka o Thomsonu. Verjetno pa nekateri razmišljajo tudi tako, da če Štajerci že nekoč in tako tudi še danes, masovno ne primejo na idejo slovenskega domobranstva, mogoče pa bodo zagrabili ponujeno idejo hrvaškega ustaštva.

Pirkovičev prispevek v oddaji Tednik je čisto navaden novinarski propagandni zmazek v katerem prav nič ne pove o vsebinah pesmi, ki jih Thomson prepeva, pove in potem še ponovi pa, da na Thomsonovih koncertih sploh ni prisotne ustaške ikonografije, razen kakšnega posameznika kje v ozadju. Halo, politični domoljub, novinar in urednik Igor Pirkovič! Nas to imaš ti Pirkovič za popolne tepce? Nagledali smo se v preteklosti in bližnji sedanjosti posnetkov hrvaške nacionalne in drugih TV s koncertov tega nesrečnega Thomsona in seveda imeli kaj videti in tudi kaj slišati. Če na hrvaškem želijo ponovno obuditi duh ustaštva za svoje  ideološke ter notranje in zunanje politične potrebe, potem naj to pač še nekaj časa počnejo, ker dolgo tako ne bodo mogli, ker čas streznitve bo prišel. V Sloveniji pa tega res ne potrebujemo in se je potrebno proti vsakršnemu ponovnemu oživljanju ustaštva, domobranstva, nacizma in fašizma odločno upreti in takšne poskuse v kali zatreti, ne glede s katere strani prihajajo in kdo so avtorji ali pobudniki ponovnega oživljanja takšnih idej.

Zavedati se je že enkrat potrebno, da nobena civilizirana in sodobna evropska družba ne more dovoliti, da bi se pod krinko lažne demokracije uveljavljalo in oživljalo zločinske ideologije in celo javno pozivalo k nasilnim obračunom z nasprotniki teh ideologij in njihovih političnih ter ideoloških praks. Sistem demokratične družbe z vsemi zanjo značilnimi vrednotami in doseženimi človekovimi pravicami ne more sočasno obstajati s sistemom oživljanja ustaštva, domobranstva, fašizma in nacizma, ker takšno stanje nujno vodi v hude družbene in medčloveške konflikte, ki jih na kocu ni več mogoče obvladovati s prav nobenimi demokratičnimi sredstvi. Nekaj podobnega smo Slovenci pred desetletji v prejšnjem stoletju že izkusili in na srečo preživeli. Prav nobenih zagotovil pa nimamo in nam jih tudi nihče ne more dati, da bomo kot država in narod preživeli tudi kak naslednji tak ali podoben notranji ideološko političen nacionalni spopad v katerem bi ponovno brat ubijal brata. Danes so razmere v svetu precej drugačne in tudi razmerja moči svetovnih ekonomskih, finančnih in vojaških sil so razporejena bistveno drugače kot pred skoraj sto leti. Skrajni čas je, da se Slovenci prenehamo zanašati na srečo in začnemo sami skrbeti za svojo bodočnost tako, da si svoje prijatelje in zaveznike tudi sami izberemo in se več ne zanašamo na to ali bodo drugi izbrali nas. Na pot v varno prihodnost naroda in države pa seveda ne bomo mogli vstopiti z navlako dediščine ustaštva, domobranstva, fašizma in nacizma.

četrtek, maj 04, 2017

Na današnji dan pred 37. leti je umrl Tito in začel se je razpad Jugoslavije!!

Tito obiskal Gornjo Radgono 12.10.1969
04. maja 1980 je ob 15.05 uri v Ljubljani umrl predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednik Zveze komunistov  Jugoslavije Josip Broz - Tito!

Dan smrti Tita lahko smatramo kod dan, ko je začela razpadati federativna republika Jugoslavija in dan, ko so na površje v vseh jugoslovanskih republikah izbruhnili do takrat prikriti in od zunaj spodbujeni nacionalizmi, vojni spopadi, zverinska pobijanja, rušenja in mučenja do takrat v sožitju živečih ljudi.

To je tudi dan, ko so država Jugoslavija in posamezne njene republike,  postale plen zunanjih in notranjih vojaških, političnih, ekonomskih in finančnih elit, ki so v kratkem času in  le z na videz  demokratičnimi postopki ter političnimi in demagoško ideološkimi prevarami razlastninile ljudstvo njegovega dotedanjega minulega in živega dela ter uvedle sistem značilen za zgodovinsko najbolj vulgarno obliko kapitalizma.

04. maj. 1980 je pred časom starejši možakar označil za dan, ko je v republikah bivše Jugoslavije zašlo sonce in vse do danes še ni vzšlo! Ker razpad Jugoslavije še vedno ni končan v prav nobeni od takratnih njenih republik oziroma današnjih samostojnih balkanskih državicah. V vseh državah nekdanje Jugoslavije je stanje zamrznjenih vojaških, političnih, ideoloških in predvsem socialnih spopadov, ki lahko kjer koli in kadar koli ponovno izbruhnejo in celoten Balkan ali le njegove posamezne dele ponovno poženejo v neusmiljeno medsebojno pobijanje in rušenje. Vse posamezne države nekdanje skupne države so tako ves čas le drobiž v igri interesov velikih svetovnih vojaških in ekonomsko finančnih mednarodnih organizacij ter držav, čeprav so nekoč združeni v skupni državi  tudi sami pomenili na teh mednarodnih vplivnih področjih kar pomembnega in upoštevanja vrednega igralca.

Zaradi naših otrok in vnukov, si danes lahko le močno želimo, da brexit 2017 ne bi za Združeno Evropo postal to kar je bil 04. maj 1980 za nekdanjo Jugoslavijo. Zagotovil, da se kaj takšnega ne bo zgodilo pa nimamo prav nobenih, ker tudi moči vplivati, da bi kaj takšnega lahko preprečili, nimamo skoraj prav nobene. Ni namreč pomembno kaj si mi o svoji pomembnosti domišljamo in kaj svojemu ljudstvu naši politiki govorijo, ker pomembne in usodne odločitve se namreč sprejemajo tam kjer nas ni in smo o njih kot poslušni izvrševalci potem le obveščeni.


petek, april 28, 2017

Praznovanje 1. maja v starih dobrih časih in danes!

Pogled z določene časovne distance  na praznovanje praznika na malo drugačen in humorno realističen način!

V nekdanji  Jugoslaviji je bil delavski praznik 1. maj pomemben praznik, ki smo ga vsi po celotni državi veselo praznovali. Ne pa vsi popolnoma na enaka način, temveč so se naša praznovanja razlikovala pač glede na lokalno in zgodovinsko ter kulturno  tradicijo praznovanj tovrstnih državnih praznikov v posameznih življenjskih okoljih. Skupno pa jim je bilo med ostalim predvsem to, da so vsi nekaj vrteli.

Tako so za praznik 1. maja naši sosedje Hrvati masovno vrteli jagenjčke na žaru.







V Srbiji so na ražnje veselo natikali in vrteli odojke.







Slovenci pa so za prvomajske praznike po celotni svoji Deželi pridno vrteli mešalce za beton.





Kako danes v naši nekdanji skupni državi delavci ( vseh dežel združite se ) praznujejo svoj največji delavski praznik pa ne vem. Vem le, da imajo danes prav v vseh teh okoljih ljudje vsak dan več razlogov, da začnejo svoj praznik 1. maj ponovno praznovati v njegovem izvornem in vsebinskem  mednarodnem sporočilu izkoriščanim in ekonomsko, politično, socialno ter pravno zatiranim. Tako kot vse drugo so jim mednarodne in nacionalne politične, oblastne in kapitalsko ter finančno privilegirane elite ukradle tudi ta praznik in ga podredile svojim potrebam ter interesom. V teh predprazničnih in prazničnih dneh se bo dalo ponovno naposlušati govorov govorcev, ki s tem praznikom nimajo popolnoma nič in so le novodobni dediči zatiralskih kapitalističnih prednikov, zaradi katerih je ta praznik sploh nastal in ga tako v resnici vsako leto znova le grdo zlorabljajo za zavajanje ljudi z obljubami lepše prihodnosti.

Vsem nesramno slabo plačanim in izkoriščanim delavcem, prekarcem, upokojencem z mizernimi pokojninami, nezaposlenim in vsem, ki životarite na samem robu preživetja, želim lep vaš praznik 1. maj!

sreda, april 26, 2017

Zorijo v Sloveniji razmere za kakšno Novo OF?

Prispevek k prazniku 27. aprilu- dnevu OF, po starem in izvornem pojmovanju ter praznovanju!

Kdor nima poguma in znanja svojih pogledov in dejanj usmerjati naprej ter v bodočnost, jih pač usmerja nazaj v preteklost To velja tako za vsakega posameznika kot za državno politiko in narod. Ker o svoji usodi že kar lep čas kot narod več ne odločamo sami in na nič v svojem okolju ali v svetu odločilno ne vplivamo, se pač neprestano oziramo nazaj in iščemo na smetišču zgodovine kaj kar bi na novo restavrirali in s čimer bi prav samomorilno v narodovo nacionalno, moralno, politično, ideološko, socialno in še kakšno razklanost, zabili še kakšno krepko zagozdo. V tem smo res izredni mojstri in se ob tem sploh ne zavedamo, da tako sebi kot tudi svojim najdražjim in našim zanamcem ter tako celotnemu narodu delamo neizmerno zgodovinsko škodo. Prenehajmo torej že enkrat obsojati svoje očete, dedke in ostale naše prednike za njihova dejanja ter ravnanja, ki so jih storili v nekih starih časih in  okoliščinah, ki jih sami niti prav ne poznamo in še manj razumemo. Spremeniti za nazaj ni mogoče več ničesar. Naša današnja naloga pa je, da poskrbimo zase, za bodočnost svojih otrok in svojih  vnukov ter za obstoj naroda in države Slovenije, ki nam jo je usoda tako radodarno podarila.

Zdrave sile na levi in zdrave sile na desni pa potem še zdrave sile, ki so glede na trenutne okoliščine in interese  enkrat malo tu, da bi jih potem že našli ponovno kje drugje. Temu se pač reče pragmatičnost in prilagodljivost ter poslušnost birokratskim elitam EU, mednarodnim finančnim, političnim, gospodarskim in celo ideološkim centrom moči. Nacionalni interes smo samo Slovenci v celotnem civiliziranem svetu razglasili za komunistično, ideološko in škodljivo parolo ter se mu v celoti odrekli in uspeli celo veliko ljudi prepričali, da kot država in narod nacionalnega interesa nimamo, ker ga naj sploh ne bi potrebovali. In to trditev že dve desetletji tako trdovratno zagovarjajo, da je postala dogma in so prestrašeno obmolknili tudi filozofi, sociologi in celo psihiatri. Z državo in usodo v njej živečih ljudi že četrt stoletja katastrofalno upravljajo nekompetentni ter slabo izobraženi  in strokovno nerazgledani ekonomisti in pravniki ter amaterski in popolnoma nesposobni politiki starih in novih obrazov. Politiki brez dolgoročnih vizij, ki zmago na volitvah razumejo kot pravico upravljanja z državo in njenimi državljani kot s plenom in ki jih skrbi le čas do naslednjih volitev in ne prihajajoči  čas življenja naslednje generacije državljank in državljanov.

Ker tako vztrajno obnavljamo in restavriramo domobranstvo, ustaštvo, elemente nacizma in fašizma, verskega fanatizma, neokolonializma, zatiranja in izkoriščanja človeka po človeku, reformnega zmanjševanja že zdavnaj pridobljenih temeljih človekovih, delavskih in socialnih pravic in vse to vedno bolj uspešno cepimo na nove doktrine vulgarnega neoliberalnega kapitalizma ter od zunaj vsiljenega vojaškega, ekonomskega in finančnega globalizma, nujno zorijo razmere tudi za ustanovitev neke Nove OF, če želimo Slovenci kot država in narod sploh še preživeti. Klin se pač s klinom izbija pravi star pregovor, ker vsi drugi poskusi, kako se tem izkoriščevalskim in zatiralskim kapitalistično političnim in ideološkim zasužnjevalnim novotarijam uspešno upreti ter preživeti,  doslej niso  bili uspešni.

Ker nekaj bi se doslej Slovenci v svoji državi Sloveniji že morali naučiti in spoznati, da se na takšne svoje politike kot smo jih imeli doslej, zanašati res več ne gre in da vedno bolj zori čas, ko bo nekaj potrebno storiti in temeljito spremeniti. To smo dolžni svojim otrokom in vnukom ter jim zapustiti državo v kateri bodo radi živeli in bodo srečni, se izobraževali, delali in rojevali svoje otroke. Pri vsem tem pa je še najmanj pomembno kdo vse bodo v prihodnosti naši zunanji mednarodni  prijatelji, poslovni partnerji ali vojaški zavezniki, ker so ti pomembni le v pogojih mednarodnega miru in sodelovanja. V kakšni novi morebitni svetovni poglobljeni hladni ali vroči nuklearni vojni, namreč zmagovalcev ne bo, ker bomo vsi, tako veliki kot tudi mali mednarodni vojaški igralci, le skupni veliki poraženci. Vedno ko se doma ali kjerkoli drugje zazrete v nedolžne oči svojih otrok in vnukov, pomislite na to. Smo jih res le za to rodili, da jih bomo pustili pobiti?


torek, april 04, 2017

PAZITE NA ČEBELE IN NE MORITE JIH!

PAZITE NA ČEBELE!

Prišel je čas ponovne masovne uporabe FFS. Kmetje, vinogradniki, sadjarji in vrtičkarji, bodite previdni pri uporabi strupov ter ne morite čebel in ne onesnažujte okolja. Predvsem spoštujte navodila in napotila proizvajalcev FFS in pristojnih državnih organov. Globe za nespoštovanje v primerih povzročene škode v naravnem okolju so zelo visoke.

Čebelarji, v primeru padanja čebel zaradi zastrupitev, takoj pokličite 112 in sprožile se bodo aktivnosti predpisane z zakonom in poiskalo se bo povzročitelja ter se ga tudi primerno kaznovalo. 

Pri uporabi takih sredstev mora uporabnik FFS upoštevati predvsem naslednja navodila:

- Uporaba sistematičnih, čebelam nevarnih FFS, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin,

- Cvetočo podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele nevarna, pokošena oz. mora biti na drugi način prepečeno, da bi jo FFS doseglo,


- Uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS je v času gojenja rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom, razen če je na etiketi in navodilu za uporabo navedeno, da je uporaba tega FFS v celoti prepovedana v času cvetenja.

sobota, februar 18, 2017

Kviz za slovenske volivke in volivce!

Rešitev kviza: Ministrica Alenka Smerkolj - ministrstvo za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo.













Spoštovane slovenske volivke in volivci, ponujam v rešitev vam mali kviz s področja poznavanja naših oblastnikov.

Poznate gospo na fotografiji? Ste jo že kdaj videli ali poslušali njen nastop na TV ali kaj izpod njenega peresa prebrali v tiskanih medijih? Poznate kak njen oblastniški, strokovni ali politični izdelek oziroma prispevek k naši državni ter narodovi blaginji v zadnjih dveh in pol letih? Veste kaj o tem ministrstvu? Kaj dela, s čim se ukvarja, koliko ima zaposlenih državnih uradnikov, za kaj uporablja davkoplačevalski denar?

Potrudite se malo. Res, da ni lahko in enostavno, pa vendar poskusite rešiti to uganko. Kdo je torej dama na fotografiji in kakšno delo za našo skupno korist bi naj opravljala?

Potrebujete skromen namig? Naj vam bo. V Google zapišite: Vizija Slovenije 2050 - Slovenija 2050 in dobili boste zadetek, ki vas potem z malo dodatnega truda lahko popelje do rešitve. To kar se vam bo na povezavi odprlo res ni vredno veliko vašega časa, da bi se ukvarjali še s prebiranjem, čeprav je stalo skoraj pol milijona vaših davkoplačevalskih evrov. Je pa lahko pot do razrešitve tega državljanskega kviza. In kaj se vam bo odprlo?
 
(Vir: MLADINA Vizija Slovenije 2050 je proces in dokument, ki si zasluži resno obravnavo kriminalistov. Ni namreč mogoče izključiti, da gre za zlorabo javnega denarja. Dokument na 88 straneh je morda vreden 20.000 evrov – a zgolj, če smo zelo dobrodušni in prijazni. Vlada je za ta neresni in vsebinsko ubogi dokument, kot ga ocenjujejo vsi resni sogovorniki, dala enormnih 454.000 evrov. 360.000 evrov je od tega dobila OECD – kar ne spremeni ničesar.
Porabili so pol milijona evrov za nekaj, kar nima strokovnih temeljev, gre za gradivo, ki je popolnoma nereferenčno, neverodostojno, dejansko že kar smešno, skupaj zmetano, kot bi kdo to vladi dejansko podtaknil, da bi se lahko naknadno norčeval iz nje. In ker je bil pred kratkim ravno kulturni praznik: zgolj za moderiranje in stike z javnostmi so namenili slabih 35.000 evrov, skupaj z izdelavo spletne strani pa 47.000 evrov. Zveni kot slaba šala. Ni ga vrhunskega kulturnika ali znanstvenika, ki bi na tako lahkoten in nereferenčen način lahko dobil toliko sredstev za morebitno resno umetniško delo ali raziskavo. Ni.
Takšno ravnanje z javnim denarjem ni le norčevanje, ampak je treba izraziti globok sum, da je pri tem prišlo do zlorabe javnih sredstev v korist tretjih oseb, pravnih ali fizičnih.¨..................)

Kdo je torej gospa na fotografiji in kakšno delo v naše skupno dobro opravlja? Še vedno ne gre in potrebujete še en namig? Dobro, razumem vas in seveda tako tudi vašo zadrego! Torej še en namig: njen šef je predsednik vlade dr. Miro Cerar. Od tu dalje pa se boste prav zares morali sami prebiti do rešitve kviza. Ste namreč kot davkoplačevalci  in kot volivke in volivci posredno tudi njen delodajalec ter tako soodgovorni za rezultate njenega dela. Ne poskušajte goljufati in o njej spraševati kakšnih poslank in poslancev Državnega zbora, ker gospe tudi večina njih ne pozna, saj je v Državnem zboru skoraj niso imeli priložnosti v živo videti ali poslušati.

Reševanje začnite na način, da si skušate najprej odgovoriti koliko ministrstev ima Cerarjeva vlada? Potem nadaljujte, po spominu seveda, kdo so ministri ali ministrice, ki ta ministrstva vodijo? Sedaj pa ste že skoraj blizu rešitve kviza. Tudi, če vam brez goljufanja z dodatnim klikanjem na spletne strani slovenske vlade ne uspe priti do rešitve, nimate razloga za slab občutek ali celo kakšno samoobtoževanje. Slabe občutke prepustite kar njej sami in njenemu šefu. Ker ona dva pa bi morala  imeti  takšnih razlogov več kot dovolj.

Prenehajte obremenjevati svoje sive celice, ker skrivnostni misterij kdo je oseba na fotografiji je razkrit. Sedaj veste tudi kje ter kaj naj bi delala, ne veste pa seveda koliko vašega denarja je pognala za takšne in podobne projekte kot je ta utopična Vizija 2050. In ne veste koliko vas ( nas ) bo kot davkoplačevalce skupaj s svojimi zaposlenimi na ministrstvu še stala in še manj veste kakšna bo od tega splošna korist. Tega pa seveda ne boste nikoli zvedeli.

četrtek, februar 16, 2017

Rusi pripravite se! Šale je konec, ker prihajajo Slovenci!

Vir: Facebook

Slovenski politiki se je očitno že do konca utrgalo.Sedaj s svojimi dejanji niso več nevarni le sami sebi, temveč že vsem nam živečim v Republiki Sloveniji. Od Američanov  do predstavnikov Nata in naših politikov vsak dan vedno bolj glasno slišimo, da je potrebno od davkoplačevalskega denarja nameniti več denarja za obrambo. Za obrambo? Pred kom? Kdo nas to ogroža, ko pa vendar naši politiki z napotitvijo slovenskih vojakov kot slinavi sluge Nata, sedaj hitijo izzivat Ruse na njihovo mejo? Torej potrebujejo denar za napad in ne obrambo. Res kdo z zdravo pametjo v tej državi še misli ali verjame, da se da Ruse kar tako prestrašiti? Lahko pa se Rusom po vseh teh vedno bolj naraščajočih izzivanjih tudi utrga in se jih toliko razbesni, da bodo tam v tej nesrečni Latviji vse stolkli in poklali ter s tem jezdece vojne apokalipse pognali po celotni sfrustrirani Evropi. Če je Nato napadalna vojaška organizacija in to seveda očitno je, potem je skrajni čas, da v Sloveniji resno razmislimo o svojem nadaljnjem članstvu v tej mednarodni militaristični ter vojno hujskaški organizaciji. Želel bi slišati ali prebrati vsaj en sam dober razlog, zakaj bi moral en sam slovenski vojak ali morebiti celo kak civilist, tam na daljnem severu Evrope umreti zaradi globalističnih in  kapitalističnih interesov Američanov in zahodnih Evropejcev. 

Očitno pa se Slovenci ne bomo opametili dokler kaj bolečega ne bo padlo po naših beticah. In to se nam kaj lahko dogodi. Potem, ko bomo preštevali mrtve ter pohabljene in delali inventuro porušenega ter uničenega, bo pa jok in stok in vsi drugi bodo krivi le mi seveda po naši stari oportunistični navadi, ponovno ničesar. Le malo še manjka, da ponovno izbruhnejo spopadi na vojno zamrznjenem Balkanu, da nas ponovno preplavijo trume beguncev in mi bi hodili vojno dražit Ruse na njihovo mejo. Namesto da bi vedno in povsod iskali zaveznike in prijatelje, bi se mi dvomilijončki radi malo vojaško šopirili in celo izzivali eno največjih in najmočnejših držav na svetu. Razumi kdor zmore! Sedaj vedno bolj tudi sam verjamem, da sta neskonča res le vesolje in neumnost slovenskih političnih elit.

Povzeto:

SLOVENSKA VOJSKA SE ODPRAVLJA NA TUJE

Vojaki nočejo na misijo proti Rusom »Z novimi puškami že dve leti ne streljajo, ker ni streliva, spet nosijo stare puške AK 47. Neprebojnih jopičev ni, ker so ploščam v njih potekli roki, terenska in druga vozila so že tako uničena, da so neuporabna.«

Ciril Brajer
»Nočemo v Latvijo, za misijo Nata ne najdejo ljudi. Odkar smo za gor planirani, se tu dogaja burleska. Moj vodni podčastnik noče tja, sam si je našel zamenjavo; super, so mu zabrusili, gresta pa kar oba!«
»Vojakov za Latvijo ne najdejo, tudi sredstev ne. Ta teden imamo streljanje s staro puško AK 47, ker ni denarja za naboje za novo f 2000, s katero se gre na misijo.«
»Zdravo, Zoran, imeli smo sestanek s poveljnikom čete, spet ima težave s kadrovsko listo. Ljudje nočejo v Latvijo. Marca se gremo za tri tedne urit v Nemčijo, vsaj 80 odstotkov se nas bo izognilo misiji z zdravniškimi. Žal drugače ne gre, šef nima posluha za opravičila.«
»Imel sem že dve operaciji hrbtenice, imam resne težave, čakam na pregled v UKC, pa me kljub vsemu silijo na misijo. Vsi jo zavračajo. Lahko ti pomagaš, se pogovoriš z novinarjem, sam se bojim za službo.«

Izbranci se branijo
Takšna in podobna pisma vojakov s klici na pomoč te dni dobiva kranjski občinski svetnik Zoran Stevanović. Pomagajo?
»Poskusil sem pomagati, a o tej zadevi naši proameriški mediji niti ne želijo poročati. Od več virov sem bil kot mestni svetnik MO Kranj obveščen o nekaterih nepravilnostih pri napotitvi slovenskih vojakov na Natovo misijo v Latviji, v zvezi z okrepitvijo zavezniške vojaške prisotnosti na meji z Rusijo.«

O kakšnih nepravilnostih?
»Po mojih informacijah je za napotitev izbranih 34 vojakov bataljona kranjske vojašnice. Med vsemi izbranci je ogorčeno negodovanje, nihče noče biti izbran, sploh ne ob zavedanju, da so v tem primeru Natove akcije usmerjene proti Rusiji.
Od vseh 34 vojakov se z napotitvijo strinja le 10 vojakov, le poveljniški kader, pa še ti si ne želijo iti, le strinjajo se v strahu za kariero.«
Zanič oprema najboljše opremljenih
Vsi so iz Kranja?
»Vojake so seznanili s tem, da morajo iti v največji meri iz kranjske vojašnice, ker so najbolje opremljeni.«

Kako, če še nabojev za nove puške nimajo?
»Zato je ta informacija zbudila gromek smeh in bridek posmeh. Od petih vozil kobra niti eno ne deluje brezhibno, v okvari so motorji vozil, puške na pokrovih, ki so vodene s konzolo, in druga oprema. Ta vozila tako in tako niso namenjena za borbeno delovanje, pač pa le za detekcijo bioloških, radioloških in kemičnih strupov. Z novimi puškami že dve leti ne streljajo, ker ni streliva, nosijo spet stare puške AK 47. Neprebojnih jopičev ni, ker so ploščam v njih potekli roki, terenska in druga vozila so že tako uničena, da so neuporabna. Še strgane obutve ni več mogoče zamenjati.«
Kot bi jih Ruse dražit pošiljali s fračami.
»V dobri veri, da jim v Latviji vsaj kamenja zanje ne manjka. Na osnovi vsega navedenega smo bili logično obveščeni, da je morala med napotenimi vojaki izredno nizka, da ne želijo v misijo.«
Kdo ima visoko moralo
Je pa hec, da je morala naših političnih strank na visoki ravni, razen Združene levice so vse za pošiljanje vojakov na tuje.
»Zanimivo, res, tudi to, da ima taka napotitev največ odobravanja prav pri pomladnih strankah, ki so ob osamosvojitvi gromko zatrjevale, da slovenski fantje ne bodo nikdar več služili vojske na tujih tleh.«

Vi ste očitno proti tej misiji ali se motimo in vas bodejo le nepravilnosti?
»Menim, da take napotitve Sloveniji ne prinašajo nikakršne koristi! Tudi v sami misiji ne vidim nič dobrega, nasprotno, lahko le pridobimo ogromnega in zelo močnega sovražnika, ki je bil v preteklosti naš zaveznik.«
Ste z obrambnega ministrstva že dobili kakšen odgovor? Mi se že dober teden dni zaman trudimo priti do njega.
»Na mojo pobudo je Mors o vseh teh očitkih povprašala novinarka Urša Zupan. Ocenite, ali temu, kar je dobila, lahko rečemo odgovor:
'Za udeležbo Slovenske vojske na misiji, po kateri sprašujete, je SV skladno z usmeritvijo ministrice za obrambo misijo tudi načrtovala v poslovnem planiranju za leto 2017. Natančne morebitne naloge, sestava misije in oprema pa še niso definirane. Zaradi tega v SV dokončno še nismo oblikovali kadrovskega sestava in opreme za izvedbo prihajajoče naloge.'«
Vse še v zraku

Trdijo torej, da sploh še ni natančno določeno, kdo gre?
»S tem odgovorom sem seveda seznanil enega od vojakov, ki prosijo za pomoč. Besede ministrstva je označil za ogromno laž!«
Pisala nam je Združena levica: »Brez pristanka javnosti, brez resne javne razprave bo vlada v Latvijo napotila 50 vojakov in porabila 14 milijonov evrov. Pri tem očitno niti sami ne vedo, kako bo rožljanje z orožjem na ruski meji vplivalo na naše odnose z Rusijo ter na mir in stabilnost v Evropi.«
Tako so spregovorili po seji odbora za obrambo, ki je, vrag vedi zakaj, potekala za tesno zaprtimi vrati. Njihov glas proti sporni in pregrešno dragi operaciji je bil edini: »Stroški enega leta bodo znašali 4,5 milijona evrov, vlada pa za enoletno osebno asistenco 1125 invalidov nameni 3,1 milijona evrov. Sodelovanje v tej operaciji je že zavrnilo 12 od 27 držav Severnoatlantskega zavezništva, med njimi Slovaška, Češka, Madžarska. Vlada niti sama ne ve, zakaj pošilja vojake v Latvijo. Po eni strani poudarja, da namen Natove operacije na meji z Rusijo ni zaostrovanje odnosov z njo, po drugi pa, da gre za odziv Nata na povečano vojaško aktivnost Rusije v vzhodni Evropi ter povečan občutek ogroženosti v baltskih državah.«
Skrivnostno
Res, to dvoje gre težko skupaj, in če se vlada sama s seboj tako grobo spre v enem samem stavku, ne čudi zavijanje v skrivnost.
»Celoten postopek napotitve je potekal tako, kot smo videli; za zaprtimi vrati, brez javne razprave. V Združeni levici na to opozarjamo že dolgo in smo med drugim v parlamentu predlagali, da uveljavimo demokratični standard, ki ga poznajo nekatere najpomembnejše članice Nata, med njimi Nemčija in Velika Britanija; da mora sodelovanje države v akcijah Nata odobriti parlament. Vlada in desnica sta predlog enoglasno zavrnili. Brez razprave, kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo.«

Vojaški klic na pomoč
Zakaj vojaki kličejo na pomoč Zorana Stevanovića? »Zato, ker to vse pove o naši vojski. Če vojaki ne zaupajo svojim poveljnikom, vse tja do vrhovnega, ampak raje kličejo na pomoč občinskega svetnika in novinarja, nekaj gotovo ni v redu,« se posmeje Zoran Stevanović. »Tudi z mediji ni v redu, v nekaterih se lahko pojavim le, če me zbije pijani župan. Vojaki me kličejo tudi zato, ker jih razumem. Dvanajst let sem delal v policiji, dobro vem, kako delujejo zaprti hierarhični sistemi, kako ustrahujejo ljudi in jih prisilijo v ravnanja proti njihovi vesti.« Zdaj je Zoran Stevanović varnostni menedžer v podjetju, za to področje je opravil magisterij. Je tudi kranjski občinski svetnik in pravi:»Za svoj boj v politiki ne dobim nikakršnega plačila, le 100 občinskih evrov mesečno za stroške. Vendar vztrajam in bom vztrajal, plačilo je na desetine sporočil podpore, ki jih dobivam vsak dan. Nekoč bomo ustavili politični kriminal. Tako ali drugače. Plača šefa državne slabe banke je 20.000 evrov. Kdor misli, da je to veliko, naj odbije 3000 za življenje, 3000 za nočno življenje in 15.000 za podkupnine politikom, da ostane na položaju. Na koncu tipu ne ostane niti evro, še jurja je dolžan. Tako se očitno vrti ta naš svet.«Le naš? »V Bukarešti se je spontano zbralo 300.000 ljudi na protestih proti vladi. Nas se ne bi toliko zbralo niti na brezplačnem pivu na Beer festu.«

Osebno mnenje
Vlada Republike Slovenije je sklep o sodelovanju Republike Slovenije v okviru Natove okrepljene prednje prisotnosti v Latviji sprejela 9. februarja. »Slovenska vojska bo na podlagi sklepa Vlade RS oblikovala kontingent, ga ustrezno usposobila in opremila za varno in učinkovito izvedbo dodeljene naloge – izvajanje mirnodobnih aktivnosti sil eFP. Mnenje vojaka, o katerem pišete, je lahko osebno videnje, ki pa nikakor ne odraža dejanskega stanja v omenjeni zadevi,« pravi tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez

ponedeljek, februar 13, 2017

Slovenija 2050 - Vizija Slovenije 2050 ali Slovenija dežela v primežu velikih in malih, tujih in domačih, kartelov!

Slovenija 2050 - Vizija Slovenije 2050! V kakšni Sloveniji želimo živeti? V takšni kot se nam pravkar pripravlja in se opisuje spodaj zagotovo ne.

Zelo drag vladni izdelek ali dokument naslovljen Slovenija 205  - Vizija Slovenije 2050, ki ga nekateri imenujejo kar novi Evangelij po Cerarju in Pahorju in je čisto navaden pamflet ter povsem skladen z  znanim verskim rekom, ki parafraziran sedaj lahko glasi: trpite danes, da vam bo leta 2050 lepo. Pa ne mislijo na onostranska nebesa kjer naj bi nam bilo lepo, temveč nam to lepo življenje obljubljajo kar v naši Sloveniji in tukaj na zemlji. Kdo pri zdravi pameti sploh lahko takšen dokument in njegove avtorje še resno jemlje, ko nas vendar ti isti vsak dan sproti s svojimi dejanji, odločitvami ali dopuščanji nezakonitih praks na vseh področjih dela in življenja, vedno bolj pehajo v katastrofo in suženjsko odvisnost od kapitala skoncentriranega v raznih domačih in tujih kapitalskih, finančnih in političnih kartelih. 

Povzeto:

Ekskluzivno: Največji kartelni dogovor v zgodovini države, mrežna monopolizacija in destrukcija medijskega prostora

Jan 10, 2017
Največji kartelni dogovor v zgodovini države, ki smo ga pred dnevi razgalili v članku z naslovom: “Zakaj bo Pro Plus še letos pristal v lasti Telemacha”, očitno ni ostala brez odziva, Tako smo v uredništvu portala Top News dobili anonimno pismo manjših kabelskih operaterjev, ki so, zaradi odločitve o obveznem plačevanju premium kanalov Pop TV, Kanal A, Brio, Kino in OTO, praktično na kolenih.
“Proplus bo na ta način “potegnil”cca 30 mil evr/letno (600.000 kableI/ IP naročnikov v Sloveniji) za NIČ, torej nobene dodane vrednosti, zgolj pohlep lastnikov po zaslužku”… med drugim piše v anonimnem pismu. “Edino logično bi bilo, da bi operaterji vse programe zakodirali in potem ponudili programe proti plačilu, le tistim, ki bi to želeli, Na takšen poslovni model Proplus seveda ne pristaja, saj jim takšen model ne predstavlja “easy money”.
K temu lahko dodamo, da bo Pro Plus na letni ravni poleg denarja iz oglaševanja, ki znaša cca. 50 milijonov evrov, kar pomeni med 70 in 80 odstotki vsega oglaševalskega denarja za televizije, dobil še dodatnih 30 milijonov evrov, kar pa je denar, s katerim lahko (pod)kupiš kogarkoli v državi, oziroma denar, s katerim lahko menjaš vlade.
“Operaterji in prizadeti deležniki menimo, da bi morali ta problem ustrezno sproblematizirati, saj bodo prizadeti naročniki davkoplačevalci, dodane vrednosti ne bo, čisti nepotrebni odliv kapitala v tujino, Akos se je od tega distanciral, češ da gre za komercialnega izdajatelja. AVK je že prejela nekaj prijav glede tega, vprašanje pa je, ali bodo ustrezno intervenirali…..”
“Predstavniki družbe PROPLUS ponujajo operaterjem različne pogoje, šušmarijo pod mizo, ponujajo šolske primere korupcijskih ponudb (npr. če podpišeš novo pogodbo takoj, smo ti pripravljeni, ne glede nato, da se ti je stara že iztekla, obveznost plačila premakniti tudi za leto dni, možno je dogovoriti “tudi drugačne opcije”..). V tem smislu so bili že obveščeni tudi NPU, KPK, pa očitno nič, ugotavljajo avtorji anonimke.
V pismu so izredno kritični tudi do cehovske organizacije ZKOS (Zveza kabelskih operaterjev Slovenije). ” Sedaj pa o mafijskih poslih v Združenju kabelsjih operaterjev SLO. Telemach je zaradi velikosti največji operater/član ZKOS-a, posledično tudi največ glasovalnih pravic. Ni stvari, ki bi lahko bila speljana brez glasov Telemacha, zato že cca 15 let politiko ZKOS-a vodi Telemach. Uspešno so nastavili generalnega sekretarja Slavka Koreniča, ki je “opravljal sekretarske posle” v okviru ZKOS-a, Telemach pa je za “ta dela” imel sklenjeno letno pogodbo v višini 18.000 evrov (tako je kompenziral, oz, celo imel profit v smislu plačevanja članarine ZKOS-u). Sekretar pa je medtem hodil od operaterja do operaterja in v imenu Telemacha kupoval operaterje, grozil v smislu “bolje, da prodaš, sicer te čez leto dni ne bo na trgu…”
Vsi IP operaterji (T-2, Siol-del naročnikov,ki imajo IP priključek, Simobil in Telemach) bi seveda lahko neproblematično naročnikom zagotovili možnost izbire, v smislu, kar gledaš, to plačuješ. Vsi omenjeni že imajo tehnologijo, to je adresabilni IP set top box ali pač DVBC sprejemnik z opcijo dekodirne kartice (tako Telemach že sedaj ponuja npr. dodatne plačljive programe npr. HBO, Pink…), torej je zahteva Zveze potrošnikov brez problema uresničljiva.
Seveda vsi ostali, mali operaterji, te možnosti nimamo oz, nimamo sredstev, da bi to lahko zagotovili, med drugim pišejo v pismu mali operaterji.
Skratka strinjam se z vami, velika svinjarija v Sloveniji. ki jo je potrebno sproblematizirati, sicer bo dejansko čez nekaj let vse skupaj vodilo k medijski, mrežni monopolizaciji, destrukciji medijskega in ponudbenega prostora, o tem ni dvoma, na koncu bodo breme nosili seveda naročniki, to je jasno, zaključuje insajder in dodaja: “Vse spodaj navedeno piše dober poznavalec problematike, aktivni predstavnik in ponudnik slovenske kabelske ponudbe, osebno in poslovno involviran v spodnji zgodbi. Vse informacije so zlahka preverljive, zahtevajo minimalno raziskovalno žilico”.

petek, februar 10, 2017

Zakaj je Republika Avstrija prisolila krepko zaušnico Sloveniji? In ne le njej.

Na zahtevo opozicijskih stran SDS in NSi so včeraj na izredni seji slovenski parlamentarci razpravljali o posledicah poostrene delovno pravne zakonodaje, ki jo je sprejela Republika Avstrija in je začela veljati s 01.01..2017. Našim avstrijskim sosedom je končno le uspelo vsaj v nečem združiti slovensko pozicijo in opozicijo in so včeraj v Državnem zboru prav vsi ( razen stranke Združena levica (ZL)) kot v en glas vili roke ter stokali in jokali kakšna huda krivica, da se v Avstriji godi ubogim slovenskim obrtnikom in podjetnikom, predvsem s področja avtoprevozništva in gradbeništva, ki se poslovno pojavljajo na avstrijskem trgu. Kaj vse nismo slišali. Da sosednja Avstrija hudo krši ter ruši skupni evropski trg  temelječ na temeljnih ustanovnih postulatih EU kot so prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. In Avstrijcem celo grozili s tožbo pred evropskim sodiščem.


Res je, Avstrija je hudo zaostrila delovno pravno zakonodajo, poostrila nadzor inšpekcijskih in drugih služb na tem področju ter uvedla izredno visoke kazni ter ob tem uvedla še kar nekaj dodatnih administrativnih pogojev, ki jih po novem morajo izpolnjevati vsi, ki želijo delati in poslovati na njenem ozemlju. Zakaj je Avstrija to storila? Ker je nekdo nekaj takšnega enostavno moral storiti, če se želi spametovati balkanske Slovence in njihove nesprejemljive prakse na tem področju. O drugih državah kot so Češka, Poljska, Slovaška in še katera, ki jih novi ukrepi Avstrije tudi krepko prizadenejo, ne bom pisal, ker nas tokrat zanima le Slovenija. Je pa na žalost na tem področju med vsemi prizadetimi državami, ki so jih avstrijski ukrepi krepko udarili, veliko podobnosti na področju nesprejemljivih praks poslovanja in spoštovana delovno pravnih pravic zaposlenih delavcev. Avstrijci so torej poostrili svojo zakonodajo z namenom preprečevanja plačnega in socialnega dampinga ali po domače povedano, skrajno nelojalne konkurence in to ne le v veliko škodo avstrijskega gospodarstva, temveč predvsem  v škodo tudi nečloveško izkoriščanim delavcev, ki jih v Avstrijo na delo pošiljajo delodajalci iz Slovenije in drugih sosednjih držav.

Razlika med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo je med ostalim tudi ta, da Avstrijci zakone sprejemajo z namenom, da bi na nekem področju nekaj uredili in potem poskrbijo, da se ti zakoni striktno izvajajo, poskrbijo za strog nadzor in kršitve tudi ostro kaznujejo. Nekaj povsem drugega je seveda v Sloveniji, kjer se zakoni in spremembe zakonov ter podzakonski predpisi sprejemajo kot po tekočem traku, se v uradnem listu objavijo in potem ni nikogar več briga njihovo izvajanje ali nadzor. Da o izredno slabo spisanih predpisih ali interesom točno določenih skupin prilagojenih predpisih sploh ne govorimo. Slovenija se tako že prav utaplja v nepreglednem morju sprejetih zakonov, sprememb teh zakonov, podzakonskih predpisov in mnogih drugih oblik aktov z zakonsko močjo, v katerem nihče več prav ne ve kaj velja in kaj ne, kateri zakonski predpis je kateremu nadrejen ali podrejen. In v tej popolni pravno normativni anarhiji tako seveda tudi noben učinkovit nadzor ni več mogoč, Vsi, ki o nekem aktu ali o nekem določilu predpisa karkoli trdijo imajo lahko prav, inšpekcijske službe in drugi državni nadzorni organi so povsem neučinkoviti in do skrajnosti zbirokratizirani. In kar je pri vsem tem še najhuje je, da vlada, državni zbor, ministri, visoki in manj visoki državni uradniki, nadzorne institucije ter interesne organizacije kapitala prav zavestno, ne le dovoljujejo, temveč pogosto kar spodbujajo posamezne podjetnike in obrtnike kot poslovneže in delodajalce h kršenju zakonodaje v škodo poslovnih partnerjev in lastnih zaposlenih delavcev. V takšnih razmerah je seveda prav smešno o Sloveniji govoriti kot o pravni državi in učinkovitem sodnem sistemu. V Sloveniji je učinkovit sodni sitem "misija nemogoče"

Pa se ponovno vrnimo k vprašanju zakaj je Republika Avstrija sprejela tako strogo delovno pravno zakonodajo in poostrila ter zbirokratizirala pogoje vstopa poslovnim subjektom s področja gradbeništva in transporta iz Slovenije na njihovo tržišče? Odgovor je sila preprost in slovenski državni oblasti ter njenim gospodarskim subjektom s področja gradbeništva, transporta in še kakšnega, prav nič v ponos. Že mnogi slovenski državljani smo se zadnja leta vse bolj glasno spraševali kam to, v mnogih primerih že prav suženjsko izkoriščanje zaposlenih, vodi in kdo ter kdaj bo to anarhijo končal? Na nesprejemljivo ter nezakonito prakso mnogih slovenskih obrtnikov in podjetnikov, ki poslujejo v Avstriji in Nemčiji, so opozarjali ne le slovenski, temveč tudi nemški in avstrijski sindikati in inšpekcijske službe ter vladni organi teh držav. V Sloveniji pa smo kar nekaj let skoraj vsak dan lahko na TV gledali ali prebirali v tiskanih medijih o nečloveškem izkoriščanju delavcev zaposlenih predvsem na področju gradbeništva in transporta. In o teh praksah slovenskih delodajalcev so veliko poročali ter pisali seveda tudi tuji mediji. Vendar se v prav nobenem razkritem primeru ni zgodilo skoraj nič, da bi se takšne nesprejemljive izkoriščevalske prakse preprečile in ostro sankcionirale.. Ministrstvo za delo z ministrico Kopačevo na čelu se je delalo gluhe in slepe ter le  stokalo, da ima premalo inšpektorjev, da je luknjasta zakonodaja in novodobne delovne sužnje pošiljalo v sodne spore z izkoriščevalskimi in brezobzirnimi delodajalci. Oči in ušesa sta si ves čas zatiskali in tako več let molče odobravali takšno nesprejemljivo prakso svojih članov, tudi obe osrednji obrtniško podjetniški instituciji kot sta Gospodarska zbornica in Obrtniška zbornica, ki sedaj vijeta roke in zahtevata ostro ukrepanje države Slovenije proti Republiki Avstriji. Gospodje kar ste si zakuhali boste sedaj pač morali pojesti. Če zaposlenih pri svojih članih sami niste želeli zaščiti, je sedaj pač to moral storiti nekdo drug, ker v združeni Evropi ob načelih prostega pretoka blaga, kapitala, storitev in ljudi, veljajo tudi načela o socialni varnosti, človekovih, delovnih in sindikalnih pravicah in še mnoga druga prav nič manj pomembna od temeljnih na katerih je nekoč nastala EU.

Prav krepko na smeh mi je včeraj šlo, ko sem poslušal nekatere naše vrle poslanke in poslance kako so zahtevali ukrepanje EU komisarke Bulcove in se zavzemali, da naj se Slovenija na koncu, če se Avstrijci seveda ne bodo "spametovali" in ugodili našim zahtevam, pred pristojnim evropskim sodiščem toži Avstrijo. Ob teh grožnjah s tožbo Avstrije sem se spomnil na mnoga dela srbskega pisatelja in dramatika Branislava Nušića, ki je mnogim svojih literarnim junakom v opisu kakšnih konfliktov rad na jezik položil grožnjo "tožba!" in so seveda takoj od drugega literarnega junaka dobili nazaj odgovor "proti tožba!". Če je že doslej bil kdo upravičen, da koga toži pred evropskim sodiščem, potem je to Avstrija, ki bi proti Sloveniji morala ali bi vsaj lahko vložila tožbo zaradi hudega kršenja lastne slovenske delovno pravne zakonodaje in neukrepanja v primerih odkritih suženjskih razmerij ter drugih hudih  kršenjih delovnih ter socialnih pravic lastnih zaposlenih državljanov. Avstrijcem je očitno do konca prekipelo in vedeli so, da je mogoče Balkance spametovali le na balkanski način. In sedaj so to tudi storili. Kaj tukaj komu ni jasno, bom za konec ponovil retorično vprašanje poslanke Tomičeve?

četrtek, januar 12, 2017

Demokracija pod giljotino in le vprašanje časa je kdaj bo padlo rezilo!

Tomaž Mastnak
Vir: Dnevnik

Elite vračajo udarec
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo vladajoče elite vrnile udarec. Morda je narobe sploh govoriti o elitah v tej zvezi, kajti ti ljudje nimajo nobenih odlik, ki bi jih izvzemale iz preostale populacije kot nekaj sposobnejšega, kompetentnejšega ali boljšega v kakem drugem pogledu. Prej nasprotno. Nad drugimi so, ker vse bolj monopolizirajo oblast, ki so si jo ali prigrabili ali jim je v obdobju velikih sistemskih sprememb bolj po naključju padla v naročje. Od preostale populacije jih ločuje naraščajoči ekskluzivizem njihove oblasti. Ekskluzivizem njihove oblasti pa je grajen na izključevanju ljudstva iz političnega odločanja.

Tomaž Mastnak
11. januar 2017

Izključevanje ljudstva iz politike je zadnjih petindvajset let potekalo relativno gladko. Večinoma se je dogajalo po kapljicah ali korak za korakom, tako kot vse velike spremembe, nekaj pa je bilo tudi skokov naprej, denimo ustanovitev EU in njeno širjenje proti vzhodu, lizbonska pogodba, finančna kriza, tiranija tako imenovanega varčevanja in oktroiranje »zlatega pravila« v nacionalne ustave, sodelovanje evropskih držav v ameriških vojnih agresijah in »reševanje« begunskega vprašanja po domislicah nemške kanclerke, Ceta in morda še kaj.

Izključevanje ljudstva iz politike seveda spreminja naravo politike. Gigantska in pretanjena mašinerija indoktrinacije in propagande – tako velikanska, vseobsežna in perfidna, da je niti ne opazimo več – nas sicer ohranja v prepričanju, da ni nobene temeljne spremembe politike in da seveda živimo v demokraciji. Prehiteva nas, tako da nam, še preden bi pomislili, da demokracija, v kateri ljudstvo nima besede, ni demokracija, že servira, da gre v redkih primerih, ko si ljudstvo še vzame besedo, za »populizem«. In ta populizem je seveda nekaj groznega in skrajno nevarnega – ne elitam, temveč demokraciji. V narobe svetu liberalističnega totalitarizma grožnja demokraciji niso elite, ki politično in v vseh drugih ozirih razlaščajo ljudstvo, temveč zastoji v tem razlaščanju in še posebno zaustavljanje tega eskpropriacijskega procesa, upiranje. Ljudstvo, skratka, ogroža samo sebe in elite ga v svoji dobroti skušajo obvarovati pred njegovo nespametjo.

Največja izbruha take ljudske nespameti sta bila v zadnjem letu na evropskih tleh referenduma v Veliki Britaniji in Italiji. Potresne sunke napačnega ljudskega glasovanja je okrepila izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Za atlantske politične elite je bilo to popolnoma nepričakovano. To, da je odpovedal celo volilni stroj, ki je najbolj podmazan s korupcijskim denarjem, je bilo v resnici tako nepričakovano, da je zdaj mogoče pričakovati kar koli. In ker je mogoče pričakovati kar koli – denimo izvolitev Marine Le Pen v Franciji ali neizvolitev Angele Merkel v Nemčiji –, je treba zreducirati na najmanjšo možno mero priložnosti, ob katerih se lahko neželeno nepričakovano zgodi.

Volitev ne bodo odpravili kar takoj in z dekretom, to bi bilo preveč izzivalno, ampak na njih počasi ne bomo odločali o ničemer pomembnem več. Vodilnih evrokratov že zdaj ne volimo. Volitve lahko mirno ohranimo tako kot nekatere druge stare šege in običaje. Prvi na udaru je referendum.
Prejšnji teden je slovaški premier Robert Fico pozval »voditelje EU«, naj »naredijo konec avanturam, kakršni sta bila britanski in italijanski referendum«. Takšni referendumi namreč »predstavljajo direktno grožnjo EU«. In kdor govori o EU, prej ali slej govori o bankah. Italija, denimo, »ima velik vpliv na bančni sektor, na evro«, je razložil slovaški premier in se retorično vprašal: »Kaj bomo storili, če bo v Italiji referendum o evru in se bodo italijanski državljani odločili, da ne marajo evra?«
Slovaški premier nima pretiranega ugleda ne doma ne na tujem, kar ponuja izgovor, da njegovega poziva, naj se referendumom v EU naredi konec, ne velja jemati resno. Ampak tako se tem rečem streže. Najde se kakšnega vzhodnoevropskega politika (slovenski seveda sodijo v to kategorijo), ki izblebeta tisto, kar vsa evrokratska vrhuška misli, a o čemer tisti, ki vsaj v onih incestuoznih krogih veljajo za ugledne in pomembne, iz takih ali drugačnih kalkulacij raje molčijo – in zadeva je v javnosti, dana na mizo, vržena v razpravo, led je prebit. Ficovega omalovaževanja institucije referenduma kot avanture, s katero je treba končati, ni ne obsodil ne zavrnil nihče od vodilnih evropskih politikov. Ne utvarjajmo si, da distanciranja ni bilo, ker tega ni nihče slišal. Vsakič, ko se kak madžarski ali poljski uradnik obregne ob kakšno »demokratično vrednoto«, so vsi bruseljski aparatčiki na nogah in zgraža se vsa Evropa in grozi s sankcijami. Demantijev in distanciranja tokrat ni bilo, ker se to, kar je izrekel premier Fico, rado sliši. Sporočilo je bilo sprejeto.

Gotovo, v EU gre za to, da se demokratične institucije demontirajo, medtem ko so tako imenovane demokratične vrednote sakrosanktne. Demokratične vrednote so epitaf demokratičnim institucijam. Ampak referendumi v resnici ogrožajo EU. Ko so ljudje dobili priložnost glasovati o evropski integraciji, so skoraj vedno glasovali proti. Francozi in Nizozemci so bili proti predlagani evropski ustavi, Danci so glasovali proti maastrichtskemu sporazumu in Irci proti lizbonski pogodbi. Švedi in Danci so bili proti evru. Britanci so zdaj glasovali za izstop iz EU. Tu je nekaj narobe. Nekaj je narobe ali z ljudstvom ali z EU. Če referendumi ogrožajo EU, je to zato, ker EU ogroža ljudstvo. Poziv, naj se referendumom naredi konec, je temeljna grožnja ljudstvu.

ponedeljek, januar 09, 2017

Gornja Radgona: izjava za javnost župana občine Gornja Radgona Stanka Rojka!

Pred dnevi je Janševa NOVA24 TV na svojem portalu objavila seznam krajev v katerih naj bi država Slovenja v stanovanjih v državni lasti zelo razkošno urejala in opremljala svoja prazna stanovanja v katera naj bi nastanila migrante. Med navedenimi kraji je bilo navedeno tudi mesto Gornja Radgona, kar je med mnogimi meščani in občani vzpodbudilo nemalo ogorčenja ter jeze, ker se mesto ne more pohvaliti s kakšnim zavidanja vrednim številom praznih stanovanj, ki bi bila na voljo predvsem številnim mladim prosilcem in družinam, od katerih nekatere že lep čas čakajo, da dobijo svojo streho nad glavo in tako zaživijo pravo družinsko življenje.

V petek 06.01.2017 se je na to informacijo Nove24TV odzval župan občine Gornja Radgona gospod Stanko Rojko z javno izjavo za javnost objavljeno na spletni strani občine Gornja radgona in danes tudi na Facebook stran župana. Verjamem, da je župan občine Gornja Radgona s to javno izjavo vsaj malo pomiril vznemirjene duhove pri mnogih občankah in občanih ter še posebej pri dalj časa čakajočih na svoja stanovanja v mestu in občini in želim verjeti, da smemo temu kar župan javno objavlja tudi verjeti. Res pa je, da je Nova24 TV nekje in od nekoga, seznam krajev ter s precej točnimi naslovi praznih stanovanj v lasti države namenjenih  nastanitvi migrantov vendarle morala dobiti. Naj si o tej TV in njeni objektivnosti mislimo kar si pač želimo, vendarle moramo sprejeti dejstvo, da si tega seznama za področje celotne države enostavno izmisliti le niso mogli.

Zelo slabo uslugo bi si delala vlada in v okviru nje notranje ministrstvo, če bo reševanje begunske problematike izvajalo v strogi tajnosti in daleč vstran od oči in ušes slovenske javnosti ali bi se pri teh aktivnostih celo zatekali k manipulacijam in zavajanjem ali celo lažem. Javnost enostavno mora biti o vseh tovrstnih ukrepih obveščena, ker ima do tega tudi vso pravico. V primerih kakšnih poznejših neprijetnih in neželjenih dogodkov ali reakcij okolja, si vlada in notranje ministrstvo ne bosta mogla in ne smela dovoliti krivde za posledice zvaliti na z njihovimi dejanji zatečeno ter neobveščeno lokalno okolje. Obmetavanje neobveščenih in popolnoma neinformiranih ljudi iz lokalnega okolja z raznimi zaničevalnimi vzdevki ali celo zatekanje k oblastnemu in pravnemu nasilju nad njimi, bo stanje le še poslabšalo in prav nič olajšalo življenja v takšnem okolju nastanjenim beguncem. Če pa bi se na koncu še izkazalo, da sta vlada in ministrstvo celo zavajala župana in ga spravljala v zmoto, pa bi to lahko imelo zelo neprijetne politične posledice in izgubo verodostojnosti slovenske oblasti.Oblast, ki nima več verodostojnosti in ji ljudje ne zaupajo in ne verjamejo, pa se mora posloviti.

Občanke in občani , župan in občinska uprava, humanitarne, gasilska, civilna zaščita, Rdeči križ ter druge  organizacije občine gornja Radona so lansko leto v času največjega navala migrantov in njihovih začasnih nastanitev v Gornji Radgoni, z odliko opravili svojo človekoljubno in humanitarno nalogo in si že zaradi tega zaslužijo vsaj toliko spoštovanja in zaupanja, da je oblast do njih poštena ter odkrita. To sta jim vlada in notranje ministrstvo dolžna in zaslužijo si korekten odnos, transparentnost ter povabilo k sodelovanju, če kar koli načrtujejo v tem okolju.

Kartelni dogovor in diktatura medijskega kapitala!

V predhodnem zapisu na teh straneh  povzemam poročanje portala Žurnal24.si o poslovnem ( beri: kartelnem ) dogovoru med ponudniki TV programov, zaenkrat predvsem z največjim med njimi Pro plusom, in operaterji v breme in v škodo naročnikov. Pri tem smo oziroma v kratkem bomo naročniki operaterjev postavljeni v položaj „vzemi ali pusti“ in je naša svobodna tržna izbira v resnici minimalna ali skoraj nikakršna. Kot poročajo mediji so se nekateri manjši operaterji odločili, da v tem trenutku cene paketov ( internet, telefon, TV ) še ne bodo takoj spremenili, bodo pa cene povečali tistim naročnikom, ki jim zagotavljajo le TV programe. Torej bodo najprej udarili po svojih finančno najšibkejših naročnikih.
Danes portal Žurnal24.si nadaljuje poročanje o tej precej vroči temi, ki pa se ji, kako zelo zanimivo, ostali tiskani in elektronski slovenski mediji, izogibajo kot hudič križu. Le zakaj? Kaj jih to tako zelo ovira, da bi se dotaknili te teme? Imajo v ozadju tudi sami kakšne svoje profiterske interese?

Žurnal24.si: Vsi veliki ponudniki kabelske in IP-televizije so že podpisali, da bodo plačevali za programe Pop TV, Kanal A, Brio, Kino in Oto, Simobil (Amis) je menda tik pred podpisom. Mesečna naročnina, ki jo bodo plačevali, bo Pro plusu prinesla vrtoglave dodane prihodke.
Pro plus je od malih operaterjev za letos zahteval plačilo 2,4 evra, prihodnje leto pa štiri evre na mesec (brez DDV, ki ga bo pobrala država), velikim pa so dali nekaj količinskega popusta.
Kabelski operaterji imajo okrog 550 tisoč naročnikov, ocenjuje pa se, da se bo približno pol od sto tisoč gospodinjstev, ki zdaj televizijo gledajo z anteno, odločilo za kabelsko ali IP televizijo, zato bomo pri izračunu upoštevali 600 tisoč.

Pri tem se zastavlja resno vprašanje ali v vsej tej nesrečni zgodbi ne gre za tipično kartelno dogovarjanje, ki pa naj bi bilo v državi Sloveniji in tudi v drugih sodobno urejenih državah sveta, seveda prepovedano. Tako imamo tudi v Sloveniji ustanovljene državne institucije, ki skrbijo da do kartelnega dogovarjanja v škodo potrošnikov ali izključenih poslovnih subjektov ne pride, da vse tovrstne poslovne prakse odkrivajo, preganjajo, onemogočajo in sankcionirajo. Pogledal sem malo v teorijo in definicijo instituta kartelnega dogovora in vse bolj očitno je, da v tem primeru gre za očiten primer takšne nedovoljene poslovne prakse, ki bi jo bilo potrebno preprečiti, ker tretji partner v tem poslovnem odnosu, to so naročniki pri operaterjih, pri tem nimajo prav nobene možnosti zbire. Razen seveda , da se danes na začetku leta 2017 odpovedo gledanju TV.

Oglejmo si torej na kratko kaj naj bi v resnici kartelni dogovor bil:

Kaj je kartel?

Kartel je skupina podobnih, med seboj neodvisnih podjetij, ki se združijo z namenom določanja cen, omejitve proizvodnje ali zaradi delitve trga ali strank.

Namesto medsebojnega tekmovanja, se udeleženci kartela zanašajo na medsebojni dogovor o podjetniškem delovanju, kar zmanjšuje prizadevanje zagotavljati nove ali boljše proizvode in storitve po konkurenčnih cenah. Kot posledica tega plačajo stranke (potrošniki ali druga podjetja) na koncu več za manjšo kakovost.

To so razlogi, zakaj so karteli nezakoniti v okviru konkurenčnega prava EU in v Sloveniji ter zakaj so predpisane zelo visoke globe za podjetja, ki sodelujejo v kartelu. Karteli so:

Karteli so:

  1. ) sporazumi med podjetji,
  2. ) sklepi podjetniških združenj in
  3. ) usklajena ravnanja,

ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco. Karteli so prepovedani in nični!

Prepovedani so sporazumi, ki:

  • določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;
  • omejujejo proizvodnjo, prodajo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;
  • razdelijo trge ali vire nabav med tekmece;
  • pogojujejo sklenitev pogodbe z dodatnimi izpolnitvami, ki nimajo zveze s predmetom te pogodbe;
  • uvajajo neenake pogoje za podjetja, ki niso podpisniki sporazuma, s čimer jih postavijo v konkurenčno neugodnejši položaj.

Za vse nas, ki nismo pravniki in tako imamo seveda zelo malo vedenja o gospodarskem ter konkurenčnem pravu, naj bo to kar je navedeno dovolj. Seveda pa tudi vsi, ki v pravu nismo doma in pravnih razlag ter tolmačenj nismo vešči, vemo, da v slovenskem pravnem redu je le malo kaj mogoče razumeti tako kot je napisano. Dovolj zgovoren pa je ob tem „poslovnem dogovoru“ med operaterji in ponudniki TV programov že molk predstavnikov oblasti, nacionalne TV hiše, ki bo prav tako izgubila dobršen del svojih prihodkov, drugih državnih institucij zadolženih za dobro in korektno poslovno prakso, organizacij, ki naj bi skrbele za zaščito potrošnikov, raznih organizacij civilne družbe, ki se nam dnevno ponujajo s svojo skrbjo za naše dobro ter našo pravno ter ekonomsko varnost, političnih strank in predvsem vseh ostalih medijev, razen redkih izjem kot je na primer portal Žurnal24.si, ki edini tej vroči in zamolčani temi posveča nekaj svoje pozornosti. Je morebiti o tem kdo zaukazal medijski molk ali pa je tudi ta "kartelno?" dogovorjen?

Državljanke in državljani smo tako prepuščeni na milost in nemilost roparskim finančnim ambicijam operaterjev ter največjih komercialnih TV hiš, brez najmanjše možnosti, da bi sploh imeli kot potrošniki kakršno koli izbiro. Plačaj ali pa padi v informacijski mrk, je očitno temeljno načelo in profitno vodilo tako operaterjev kot tudi največjih komercialnih TV hiš. Država in njene pristojne institucije bi bile dolžne zaščititi svoje državljanke in državljane pred tovrstnimi vulgarnimi ekonomskimi ter roparskimi dejanji medijskega kapitala. Kaj naj počnemo z državo, ki je očitno v službi moči kapitala in je muke ter težave nekaj sto tisoč naročnikov pri operaterjih sploh ne zanimajo. Takšne države ne potrebujemo. Še posebej, ker pri operaterjih obstajajo vse tehnične možnosti, ki bi jih morali uporabiti in država bi od operaterjev to morala zahtevati, da bi potrošniki imeli izbiro in se sami odločili ali želijo POP TV in Kanal A ( in seveda tudi ostale, ki že napovedujejo svoje plačljive programe ) spremljati in za to dodatno plačevati.

Kot posledico uveljavitve tega kartelnega dogovora med operaterji in največjimi komercialnimi ponudniki TV programov lahko pričakujemo, da bo podobno zahtevo podala tudi nacionalna TV, ki bo na osnovi tega dogovora izgubila kar lepa finančna sredstva. Ki pa verjetno za večja finančna sredstva ne bo pritisnila na operaterje, temveč na vlado in državni zbor za zvišanje obveznega prispevka za RTV. In tako bodo vsi zadovoljni in srečni, le davkoplačevalci bomo siromašnejši za kar lep znesek svojih že tako skromnih prihodkov na letni ravni. Tisti z najmanj denarja pa se bodo nekateri verjetno celo primorani umakniti v prisilni medijski mrk.
Naročniki tako imenovanih trojčkov pri operaterjih bodo hitro prišli na vrsto in zneski na njihovih položnicah se bodo prvič povečali v kratkem že v tem letu in potem ponovno občutno še v naslednjem letu. Skoraj gotovo pa je, da bo v ta kartel vstopila še kakšna TV hiša, ki to seveda že napovedujejo in to bo zneske na položnicah le še povečevalo. Kje se bo to ustavilo ne ve nihče, ker imajo tudi nekatere politične stranke svoje TV in bodo storile vse, da jih v bližnji prihodnosti spravijo v ta kartel in si tako zagotovijo stabilen finančni vir.