četrtek, januar 12, 2017

Demokracija pod giljotino in le vprašanje časa je kdaj bo padlo rezilo!

Tomaž Mastnak
Vir: Dnevnik

Elite vračajo udarec
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo vladajoče elite vrnile udarec. Morda je narobe sploh govoriti o elitah v tej zvezi, kajti ti ljudje nimajo nobenih odlik, ki bi jih izvzemale iz preostale populacije kot nekaj sposobnejšega, kompetentnejšega ali boljšega v kakem drugem pogledu. Prej nasprotno. Nad drugimi so, ker vse bolj monopolizirajo oblast, ki so si jo ali prigrabili ali jim je v obdobju velikih sistemskih sprememb bolj po naključju padla v naročje. Od preostale populacije jih ločuje naraščajoči ekskluzivizem njihove oblasti. Ekskluzivizem njihove oblasti pa je grajen na izključevanju ljudstva iz političnega odločanja.

Tomaž Mastnak
11. januar 2017

Izključevanje ljudstva iz politike je zadnjih petindvajset let potekalo relativno gladko. Večinoma se je dogajalo po kapljicah ali korak za korakom, tako kot vse velike spremembe, nekaj pa je bilo tudi skokov naprej, denimo ustanovitev EU in njeno širjenje proti vzhodu, lizbonska pogodba, finančna kriza, tiranija tako imenovanega varčevanja in oktroiranje »zlatega pravila« v nacionalne ustave, sodelovanje evropskih držav v ameriških vojnih agresijah in »reševanje« begunskega vprašanja po domislicah nemške kanclerke, Ceta in morda še kaj.

Izključevanje ljudstva iz politike seveda spreminja naravo politike. Gigantska in pretanjena mašinerija indoktrinacije in propagande – tako velikanska, vseobsežna in perfidna, da je niti ne opazimo več – nas sicer ohranja v prepričanju, da ni nobene temeljne spremembe politike in da seveda živimo v demokraciji. Prehiteva nas, tako da nam, še preden bi pomislili, da demokracija, v kateri ljudstvo nima besede, ni demokracija, že servira, da gre v redkih primerih, ko si ljudstvo še vzame besedo, za »populizem«. In ta populizem je seveda nekaj groznega in skrajno nevarnega – ne elitam, temveč demokraciji. V narobe svetu liberalističnega totalitarizma grožnja demokraciji niso elite, ki politično in v vseh drugih ozirih razlaščajo ljudstvo, temveč zastoji v tem razlaščanju in še posebno zaustavljanje tega eskpropriacijskega procesa, upiranje. Ljudstvo, skratka, ogroža samo sebe in elite ga v svoji dobroti skušajo obvarovati pred njegovo nespametjo.

Največja izbruha take ljudske nespameti sta bila v zadnjem letu na evropskih tleh referenduma v Veliki Britaniji in Italiji. Potresne sunke napačnega ljudskega glasovanja je okrepila izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Za atlantske politične elite je bilo to popolnoma nepričakovano. To, da je odpovedal celo volilni stroj, ki je najbolj podmazan s korupcijskim denarjem, je bilo v resnici tako nepričakovano, da je zdaj mogoče pričakovati kar koli. In ker je mogoče pričakovati kar koli – denimo izvolitev Marine Le Pen v Franciji ali neizvolitev Angele Merkel v Nemčiji –, je treba zreducirati na najmanjšo možno mero priložnosti, ob katerih se lahko neželeno nepričakovano zgodi.

Volitev ne bodo odpravili kar takoj in z dekretom, to bi bilo preveč izzivalno, ampak na njih počasi ne bomo odločali o ničemer pomembnem več. Vodilnih evrokratov že zdaj ne volimo. Volitve lahko mirno ohranimo tako kot nekatere druge stare šege in običaje. Prvi na udaru je referendum.
Prejšnji teden je slovaški premier Robert Fico pozval »voditelje EU«, naj »naredijo konec avanturam, kakršni sta bila britanski in italijanski referendum«. Takšni referendumi namreč »predstavljajo direktno grožnjo EU«. In kdor govori o EU, prej ali slej govori o bankah. Italija, denimo, »ima velik vpliv na bančni sektor, na evro«, je razložil slovaški premier in se retorično vprašal: »Kaj bomo storili, če bo v Italiji referendum o evru in se bodo italijanski državljani odločili, da ne marajo evra?«
Slovaški premier nima pretiranega ugleda ne doma ne na tujem, kar ponuja izgovor, da njegovega poziva, naj se referendumom v EU naredi konec, ne velja jemati resno. Ampak tako se tem rečem streže. Najde se kakšnega vzhodnoevropskega politika (slovenski seveda sodijo v to kategorijo), ki izblebeta tisto, kar vsa evrokratska vrhuška misli, a o čemer tisti, ki vsaj v onih incestuoznih krogih veljajo za ugledne in pomembne, iz takih ali drugačnih kalkulacij raje molčijo – in zadeva je v javnosti, dana na mizo, vržena v razpravo, led je prebit. Ficovega omalovaževanja institucije referenduma kot avanture, s katero je treba končati, ni ne obsodil ne zavrnil nihče od vodilnih evropskih politikov. Ne utvarjajmo si, da distanciranja ni bilo, ker tega ni nihče slišal. Vsakič, ko se kak madžarski ali poljski uradnik obregne ob kakšno »demokratično vrednoto«, so vsi bruseljski aparatčiki na nogah in zgraža se vsa Evropa in grozi s sankcijami. Demantijev in distanciranja tokrat ni bilo, ker se to, kar je izrekel premier Fico, rado sliši. Sporočilo je bilo sprejeto.

Gotovo, v EU gre za to, da se demokratične institucije demontirajo, medtem ko so tako imenovane demokratične vrednote sakrosanktne. Demokratične vrednote so epitaf demokratičnim institucijam. Ampak referendumi v resnici ogrožajo EU. Ko so ljudje dobili priložnost glasovati o evropski integraciji, so skoraj vedno glasovali proti. Francozi in Nizozemci so bili proti predlagani evropski ustavi, Danci so glasovali proti maastrichtskemu sporazumu in Irci proti lizbonski pogodbi. Švedi in Danci so bili proti evru. Britanci so zdaj glasovali za izstop iz EU. Tu je nekaj narobe. Nekaj je narobe ali z ljudstvom ali z EU. Če referendumi ogrožajo EU, je to zato, ker EU ogroža ljudstvo. Poziv, naj se referendumom naredi konec, je temeljna grožnja ljudstvu.

ponedeljek, januar 09, 2017

Gornja Radgona: izjava za javnost župana občine Gornja Radgona Stanka Rojka!

Pred dnevi je Janševa NOVA24 TV na svojem portalu objavila seznam krajev v katerih naj bi država Slovenja v stanovanjih v državni lasti zelo razkošno urejala in opremljala svoja prazna stanovanja v katera naj bi nastanila migrante. Med navedenimi kraji je bilo navedeno tudi mesto Gornja Radgona, kar je med mnogimi meščani in občani vzpodbudilo nemalo ogorčenja ter jeze, ker se mesto ne more pohvaliti s kakšnim zavidanja vrednim številom praznih stanovanj, ki bi bila na voljo predvsem številnim mladim prosilcem in družinam, od katerih nekatere že lep čas čakajo, da dobijo svojo streho nad glavo in tako zaživijo pravo družinsko življenje.

V petek 06.01.2017 se je na to informacijo Nove24TV odzval župan občine Gornja Radgona gospod Stanko Rojko z javno izjavo za javnost objavljeno na spletni strani občine Gornja radgona in danes tudi na Facebook stran župana. Verjamem, da je župan občine Gornja Radgona s to javno izjavo vsaj malo pomiril vznemirjene duhove pri mnogih občankah in občanih ter še posebej pri dalj časa čakajočih na svoja stanovanja v mestu in občini in želim verjeti, da smemo temu kar župan javno objavlja tudi verjeti. Res pa je, da je Nova24 TV nekje in od nekoga, seznam krajev ter s precej točnimi naslovi praznih stanovanj v lasti države namenjenih  nastanitvi migrantov vendarle morala dobiti. Naj si o tej TV in njeni objektivnosti mislimo kar si pač želimo, vendarle moramo sprejeti dejstvo, da si tega seznama za področje celotne države enostavno izmisliti le niso mogli.

Zelo slabo uslugo bi si delala vlada in v okviru nje notranje ministrstvo, če bo reševanje begunske problematike izvajalo v strogi tajnosti in daleč vstran od oči in ušes slovenske javnosti ali bi se pri teh aktivnostih celo zatekali k manipulacijam in zavajanjem ali celo lažem. Javnost enostavno mora biti o vseh tovrstnih ukrepih obveščena, ker ima do tega tudi vso pravico. V primerih kakšnih poznejših neprijetnih in neželjenih dogodkov ali reakcij okolja, si vlada in notranje ministrstvo ne bosta mogla in ne smela dovoliti krivde za posledice zvaliti na z njihovimi dejanji zatečeno ter neobveščeno lokalno okolje. Obmetavanje neobveščenih in popolnoma neinformiranih ljudi iz lokalnega okolja z raznimi zaničevalnimi vzdevki ali celo zatekanje k oblastnemu in pravnemu nasilju nad njimi, bo stanje le še poslabšalo in prav nič olajšalo življenja v takšnem okolju nastanjenim beguncem. Če pa bi se na koncu še izkazalo, da sta vlada in ministrstvo celo zavajala župana in ga spravljala v zmoto, pa bi to lahko imelo zelo neprijetne politične posledice in izgubo verodostojnosti slovenske oblasti.Oblast, ki nima več verodostojnosti in ji ljudje ne zaupajo in ne verjamejo, pa se mora posloviti.

Občanke in občani , župan in občinska uprava, humanitarne, gasilska, civilna zaščita, Rdeči križ ter druge  organizacije občine gornja Radona so lansko leto v času največjega navala migrantov in njihovih začasnih nastanitev v Gornji Radgoni, z odliko opravili svojo človekoljubno in humanitarno nalogo in si že zaradi tega zaslužijo vsaj toliko spoštovanja in zaupanja, da je oblast do njih poštena ter odkrita. To sta jim vlada in notranje ministrstvo dolžna in zaslužijo si korekten odnos, transparentnost ter povabilo k sodelovanju, če kar koli načrtujejo v tem okolju.

Kartelni dogovor in diktatura medijskega kapitala!

V predhodnem zapisu na teh straneh  povzemam poročanje portala Žurnal24.si o poslovnem ( beri: kartelnem ) dogovoru med ponudniki TV programov, zaenkrat predvsem z največjim med njimi Pro plusom, in operaterji v breme in v škodo naročnikov. Pri tem smo oziroma v kratkem bomo naročniki operaterjev postavljeni v položaj „vzemi ali pusti“ in je naša svobodna tržna izbira v resnici minimalna ali skoraj nikakršna. Kot poročajo mediji so se nekateri manjši operaterji odločili, da v tem trenutku cene paketov ( internet, telefon, TV ) še ne bodo takoj spremenili, bodo pa cene povečali tistim naročnikom, ki jim zagotavljajo le TV programe. Torej bodo najprej udarili po svojih finančno najšibkejših naročnikih.
Danes portal Žurnal24.si nadaljuje poročanje o tej precej vroči temi, ki pa se ji, kako zelo zanimivo, ostali tiskani in elektronski slovenski mediji, izogibajo kot hudič križu. Le zakaj? Kaj jih to tako zelo ovira, da bi se dotaknili te teme? Imajo v ozadju tudi sami kakšne svoje profiterske interese?

Žurnal24.si: Vsi veliki ponudniki kabelske in IP-televizije so že podpisali, da bodo plačevali za programe Pop TV, Kanal A, Brio, Kino in Oto, Simobil (Amis) je menda tik pred podpisom. Mesečna naročnina, ki jo bodo plačevali, bo Pro plusu prinesla vrtoglave dodane prihodke.
Pro plus je od malih operaterjev za letos zahteval plačilo 2,4 evra, prihodnje leto pa štiri evre na mesec (brez DDV, ki ga bo pobrala država), velikim pa so dali nekaj količinskega popusta.
Kabelski operaterji imajo okrog 550 tisoč naročnikov, ocenjuje pa se, da se bo približno pol od sto tisoč gospodinjstev, ki zdaj televizijo gledajo z anteno, odločilo za kabelsko ali IP televizijo, zato bomo pri izračunu upoštevali 600 tisoč.

Pri tem se zastavlja resno vprašanje ali v vsej tej nesrečni zgodbi ne gre za tipično kartelno dogovarjanje, ki pa naj bi bilo v državi Sloveniji in tudi v drugih sodobno urejenih državah sveta, seveda prepovedano. Tako imamo tudi v Sloveniji ustanovljene državne institucije, ki skrbijo da do kartelnega dogovarjanja v škodo potrošnikov ali izključenih poslovnih subjektov ne pride, da vse tovrstne poslovne prakse odkrivajo, preganjajo, onemogočajo in sankcionirajo. Pogledal sem malo v teorijo in definicijo instituta kartelnega dogovora in vse bolj očitno je, da v tem primeru gre za očiten primer takšne nedovoljene poslovne prakse, ki bi jo bilo potrebno preprečiti, ker tretji partner v tem poslovnem odnosu, to so naročniki pri operaterjih, pri tem nimajo prav nobene možnosti zbire. Razen seveda , da se danes na začetku leta 2017 odpovedo gledanju TV.

Oglejmo si torej na kratko kaj naj bi v resnici kartelni dogovor bil:

Kaj je kartel?

Kartel je skupina podobnih, med seboj neodvisnih podjetij, ki se združijo z namenom določanja cen, omejitve proizvodnje ali zaradi delitve trga ali strank.

Namesto medsebojnega tekmovanja, se udeleženci kartela zanašajo na medsebojni dogovor o podjetniškem delovanju, kar zmanjšuje prizadevanje zagotavljati nove ali boljše proizvode in storitve po konkurenčnih cenah. Kot posledica tega plačajo stranke (potrošniki ali druga podjetja) na koncu več za manjšo kakovost.

To so razlogi, zakaj so karteli nezakoniti v okviru konkurenčnega prava EU in v Sloveniji ter zakaj so predpisane zelo visoke globe za podjetja, ki sodelujejo v kartelu. Karteli so:

Karteli so:

  1. ) sporazumi med podjetji,
  2. ) sklepi podjetniških združenj in
  3. ) usklajena ravnanja,

ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco. Karteli so prepovedani in nični!

Prepovedani so sporazumi, ki:

  • določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;
  • omejujejo proizvodnjo, prodajo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;
  • razdelijo trge ali vire nabav med tekmece;
  • pogojujejo sklenitev pogodbe z dodatnimi izpolnitvami, ki nimajo zveze s predmetom te pogodbe;
  • uvajajo neenake pogoje za podjetja, ki niso podpisniki sporazuma, s čimer jih postavijo v konkurenčno neugodnejši položaj.

Za vse nas, ki nismo pravniki in tako imamo seveda zelo malo vedenja o gospodarskem ter konkurenčnem pravu, naj bo to kar je navedeno dovolj. Seveda pa tudi vsi, ki v pravu nismo doma in pravnih razlag ter tolmačenj nismo vešči, vemo, da v slovenskem pravnem redu je le malo kaj mogoče razumeti tako kot je napisano. Dovolj zgovoren pa je ob tem „poslovnem dogovoru“ med operaterji in ponudniki TV programov že molk predstavnikov oblasti, nacionalne TV hiše, ki bo prav tako izgubila dobršen del svojih prihodkov, drugih državnih institucij zadolženih za dobro in korektno poslovno prakso, organizacij, ki naj bi skrbele za zaščito potrošnikov, raznih organizacij civilne družbe, ki se nam dnevno ponujajo s svojo skrbjo za naše dobro ter našo pravno ter ekonomsko varnost, političnih strank in predvsem vseh ostalih medijev, razen redkih izjem kot je na primer portal Žurnal24.si, ki edini tej vroči in zamolčani temi posveča nekaj svoje pozornosti. Je morebiti o tem kdo zaukazal medijski molk ali pa je tudi ta "kartelno?" dogovorjen?

Državljanke in državljani smo tako prepuščeni na milost in nemilost roparskim finančnim ambicijam operaterjev ter največjih komercialnih TV hiš, brez najmanjše možnosti, da bi sploh imeli kot potrošniki kakršno koli izbiro. Plačaj ali pa padi v informacijski mrk, je očitno temeljno načelo in profitno vodilo tako operaterjev kot tudi največjih komercialnih TV hiš. Država in njene pristojne institucije bi bile dolžne zaščititi svoje državljanke in državljane pred tovrstnimi vulgarnimi ekonomskimi ter roparskimi dejanji medijskega kapitala. Kaj naj počnemo z državo, ki je očitno v službi moči kapitala in je muke ter težave nekaj sto tisoč naročnikov pri operaterjih sploh ne zanimajo. Takšne države ne potrebujemo. Še posebej, ker pri operaterjih obstajajo vse tehnične možnosti, ki bi jih morali uporabiti in država bi od operaterjev to morala zahtevati, da bi potrošniki imeli izbiro in se sami odločili ali želijo POP TV in Kanal A ( in seveda tudi ostale, ki že napovedujejo svoje plačljive programe ) spremljati in za to dodatno plačevati.

Kot posledico uveljavitve tega kartelnega dogovora med operaterji in največjimi komercialnimi ponudniki TV programov lahko pričakujemo, da bo podobno zahtevo podala tudi nacionalna TV, ki bo na osnovi tega dogovora izgubila kar lepa finančna sredstva. Ki pa verjetno za večja finančna sredstva ne bo pritisnila na operaterje, temveč na vlado in državni zbor za zvišanje obveznega prispevka za RTV. In tako bodo vsi zadovoljni in srečni, le davkoplačevalci bomo siromašnejši za kar lep znesek svojih že tako skromnih prihodkov na letni ravni. Tisti z najmanj denarja pa se bodo nekateri verjetno celo primorani umakniti v prisilni medijski mrk.
Naročniki tako imenovanih trojčkov pri operaterjih bodo hitro prišli na vrsto in zneski na njihovih položnicah se bodo prvič povečali v kratkem že v tem letu in potem ponovno občutno še v naslednjem letu. Skoraj gotovo pa je, da bo v ta kartel vstopila še kakšna TV hiša, ki to seveda že napovedujejo in to bo zneske na položnicah le še povečevalo. Kje se bo to ustavilo ne ve nihče, ker imajo tudi nekatere politične stranke svoje TV in bodo storile vse, da jih v bližnji prihodnosti spravijo v ta kartel in si tako zagotovijo stabilen finančni vir.

petek, januar 06, 2017

Vsakemu tovrstnemu nasilju se je potrebno odločno upreti!

Vir: ŽURNAL24.si

Takšen bo račun za Pop TV in Kanal A

Izvedeli smo, kakšno mesečno naročnino na Pop TV in Kanal A boste morali plačevati oziroma jo bo za vas plačeval vaš operater.

Janez Zalaznik / Ljubljana
5. 1. 2017
Telemach in Telekom sta že podpisala, da bosta plačevala za Pop TV in Kanal A, Amis je menda tik pred podpisom, T-2 je tudi že napovedal, da programi Pro Plus ostajajo v ponudbi. V pogodbi, ki jo je Pro plus poslal malim kabelskim operaterjem, za letos zahteva 2,93 evra, za prihodnje leto pa 4,88 evra na mesec za vsakega naročnika. Objavljamo zneska z DDV (brez DDV je mesečna "naročnina" 2,4 evra letos in štiri evre prihodnje leto), saj bo z DDV tudi znesek, ki ga boste morali plačati na položnic



Za televizijske programe bo Operater, v mojem primeru Telemach, izdajatelju POP TV plačeval po posameznem naročniku dogovorjene zneske v višini:
- od 01.01.2017 do 31.12.2017 - 2,40 evra po naročniku, brez DDV mesečno
- od 01.01.2018 dalje pa - 4,00 evra po naročniku brez DDV mesečno



Seveda bodo operaterji ta strošek takoj zvalili na posamezne naročnike na način, da bodo ustrezno povišali cene paketov. Že doslej plačujemo mesečno po električnem priključku prispevek ( davek ) za spremljanje nacionalne RTV. Podobne zahteve po plačevanju TV programov pa sedaj najavljajo tudi že druge kabelske TV produkcijske hiše in očitno se je sprožil plaz domin. Ni torej več daleč čas, ko nam bodo, ne glede ali posamezne programe sploh kdaj spremljate ali ne, začeli zaračunavati " možnost spremljanja" vseh raznih frajtonerica TV programov, programov na katerih nastopajo razne vedeževalke in vedeževalci ter mnogi drugi čudaki, raznih kuharskih programov, programov polnih najbolj čudnih in celo slaboumnih ter neokusnih propagandnih sporočil ( reklam ) ter programov na katerih nastopajo razni lokalni veljaki in tretje razredni politiki, ki jih na večjih TV hišah niti do vratarjev ne spustijo. Velika večina gledalcev skoraj nikoli ali le tako mimo grede kdaj za kratek čas spremlja katerega od takšnih  programov in vendar jih Operaterji uvrščajo v obvezno shemo ponudbe paketov brez možnosti naročnika, da si sam izbere kaj želi plačevati in kaj imeti med možnostmi za spremljanje.

Pravice do izbire ne bo

Nič ne bo tudi s pravico do izbire, ki so jo zahtevali mnogi uporabniki pa tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Želeli so, da se programi Pro plusa ponudijo kot plačljiv paket, kot na primer HBO. Iz osnutka pogodbe, ki smo ga pridobili v uredništvu, je jasno razvidno, da mora operater vse programe Pro plusa, to je Pop TV, Kanal A, Kino, Brio in Oto uvrstiti v osnovno programsko shemo oziroma pristopni program, o čemer smo že poročali.

Pa pravica do izbire vendarle obstaja in sicer je ta pravica v rokah nas naročnikov pri posameznih Operaterjih. Takoj, ko bo moj operater ( Telemach ) te stroške zvalil v novo ceno paketa "trojček" in jih prelil na položnico, bom odpovedal razmerje z Operaterjem in se odpovedal telefonu in TV programom iz njegove ponudbe. Okrog interneta pa se bova pogovorila in če bo kakšen drug Operater ugodnejši, bom tudi internet pri Telemachu odpovedal in sklenil naročniško razmerje pri drugem Operaterju. Preko sobne TV antene pa bomo na TV spremljali pač tiso kar bo ta antena lovila in pripravljen sem še nadalje plačevati prispevek za nacionalno TV ter popolnoma nič dodatnega. Še najmanj pa sem se pripravljen pustiti izsiljevati in ropati od ponudnikov slovenskih TV programov in Operaterjev ter še nadalje plačevati za nekaj deset TV programov, ki jih sploh nikoli ne gledam. Enostavno povedano, tega se več ne grem.

Enako in podobno bi morala ravnati tudi množica ostalih naročnikov pri vseh slovenskih Operaterjih  in enostavno odpovedati pakete ter nekaj časa potrpeti brez svojih priljubljenih TV programov. Pa bi hitro prišlo do ustreznih sprememb, ker ponudnike TV programov in seveda enako tudi Operaterje,  zanima le dobiček, ki pa bi z masovnimi odpovedmi zelo usahnil. Tokrat so se Operaterji in ponudniki TV programov interesno združili v škodo ter na račun velike razdrobljene in neorganizirane množice naročnikov. Edino naše orodje proti temu načinu ropanja naročnikov je, da se njihovim uslugam odpovemo. Država in državne institucije ne bodo namreč storile popolnoma nič, da bi takšno ropanje svojih državljanov preprečile in na tem področju naredile red in naročnike zaščitile. Ne bodimo torej ovce in se temu načinu ropanja odločno uprimo.

četrtek, januar 05, 2017

Arhivirana narodova junaštva in osebne tragedije!

Vir. Arhivi
Da se ne pozabi in da se današnje generacije dostojno poklonijo junakom!

8. januar 1943 - poslednji boj Pohorskega bataljona

V Arhivu Republike Slovenije se hrani povelje št. 106, ki ga je izdal Poveljnik redarstvene policije okrožja Alpenland (Befehlshaber der Ordnungspolizei Alpenland), generalmajor Knofe. S poveljem se je začela akcija za uničenje Pohorskega bataljona, ki se je decembra 1942 utaboril na Osankarici. Priloga povelja je navodilo poveljnika varnostne policije in varnostne službe v Mariboru, Otta Lurkerja, da je treba ob vojaških dejavnostih identificirati tudi civiliste, ki žive na tistem območju.

Urad redarstvene policije je bil tako kot Glavni urad varnostne policije podrejen vrhovnemu šefu policije, reichsführerju SS Heinrichu Himmlerju, ki je to funkcijo prevzel že leta 1936, od leta 1943 pa je vodil tudi ministrstvo za notranje zadeve. Redarstvena policija na zasedenih ozemljih Spodnje Štajerske, Gorenjske in slovenske Koroške je spadala v 18. vojno okrožje; to se je glede na območje, ki ga je pokrivalo, imenovalo Alpenland. Himmler je na sedežih vojnih okrožij imenoval višje SS in policijske vodje; v okrožju Alpenland je to funkcijo opravljal SS gruppenführer in generalporočnik Erwin Rösener. Pod redarstveno policijo sta sodili upravna policija in uniformirana redarstvena policija z žandarmerijo, zaščitno policijo, tehnično službo in požarno policijo. Poveljnik redarstvene policije okročja Alpenland je bil od 1. oktobra 1942 policijski generalmajor Knofe, samo povelje pa je podpisal njegov pooblaščenec, stotnik Blank.

Pohorski bataljon oziroma uradno poimenovani 1. bataljon Pohorskega odreda pod poveljstvom Rudolfa Medeta – Groge je nastal po preureditvi partizanskih čet na Štajerskem 11. septembra 1942 v Dobrovljah. Pozneje so mu bile dodeljene še Savinjska, Šaleška in Ruška četa. Bataljon je začel z močno odporniško dejavnostjo na področju Pohorja. Vzpostavil je obveščevalno dejavnost, preganjal nemške učitelje in ovaduhe, širil letake in različno propagandno gradivo ter propagiral protinacistične ideje. Nemcem je povzročal tudi materialno škodo; borci tega bataljona so se namreč preskrbovali s hrano in drugimi potrebščinami predvsem tako, da so ropali nemška skladišča s hrano in domove nemških simpatizerjev. Decembra 1942 se je bataljon utaboril na Osankarici, kjer naj bi prezimil. Borci so zgradili taborišče s premerom okrog 100 metrov. Izkopali so 26 približno meter globokih zemljank, ki so jih pokrili s tankimi smrekovimi debli. V vsaki od njih so uredili ležišča za pet do osem ljudi, pred vhodom pa izkopali jamo, kjer so lahko kurili. Zemljanke so bile obdane s strelskimi zakloni in strojničnimi gnezdi. Tu so nameravali preživeti najhujše zimske mesece, zato so zbrali precej hrane, ki so jo shranili v skritih skladiščih. Konec leta 1942 je bilo v bataljonu 96 borcev in bork.

Knofe je organiziral obveščevalno službo, ki je locirala položaj partizanskih enot. Rezultati so razvidni v prvi točki povelja. Vse bandite je bilo treba prijeti ali ubiti, območje v obkolitvenem obroču pa natančno preiskati.

Za vojaški pohod so bile predvidene te enote: tri čete policijskih stražarskih bataljonov (Wien, Wiesbaden in Alpenland), ena četa 19. policijskega polka, motorizirana rezervna orožniška četa Alpenland, četa orožniškega okrožja Maribor, bataljon Wehrmannschafta, 350 mož Wehrmachta, čete deželnih strelcev Krško, Laško, Slovenska Bistrica, Radlje, dopolnilni kolesarski vod Slovenj Gradec, dva voda I. bataljona 19. policijskega polka. Knofe je prav tako ukazal, naj se oblikujeta dva smučarska voda, ki naj bi bila pripravljena 7. 1. 1943 ob 18. uri.

Povelje odraža izredno natančnost pri načrtovanju akcije. Podana so bila podrobna navodila glede prevoza oboroženih enot, natančno so bili navedeni prihodi vlakov, kraji zbirališč in poveljniških položajev. Točno je bilo določeno, kdo, kdaj in kje mora prevzeti opremo za komunikacijo. Ukazana je bila preskrba s hrano za tri dni, kolikor naj bi trajala celotna akcija. 1. bataljon policijskega polka v Oplotnici naj bi uredil bolniški prostor za oskrbo ranjencev, zbirna mesta za ujetnike pa naj bi določili poveljniki posameznih odsekov. Prav nič ni bilo prepuščeno naključju! Za boljšo orientacijo nemških čet na neznanem teritoriju naj bi poskrbeli vodiči, ki so jih poiskali med lokalnim prebivalstvom. Povelje se zaključuje z navedbo varnostnih gesel, in sicer po posameznih dnevih. Prejeli so ga vsi poveljniki sodelujočih enot, v vednost pa je bil poslan višjemu vodji SS in policije, zveznemu vodji Štajerske domovinske zveze, vodjem Wehrmannschafta, oficirju za zvezo pri višjem vodji SS in policije, komandantu varnostne policije in varnostne službe v Mariboru, predstojnikom glavnih carinskih uradov v Mariboru in Celju ter komandantu 922. bataljona deželnih strelcev in njegovim enotam. Skupaj je bilo poslanih 59 izvodov ukaza.

8. 1. 1943 zjutraj so bile priprave na napad zaključene. Ob 11.45 je padel prvi strel. Sledil je srdit boj, ki je trajal dobri dve uri. Skrbno načrtovan napad je bil izredno uspešen. Bataljon, ki je v času bitke štel 70 borcev in bork, je bil uničen. 69 jih je padlo, le enega so Nemci ujeli živega in ga julija 1943 ustrelili kot talca. Na nemški strani je bilo 19 mrtvih in 31 ranjenih. Posebnost tega boja je, da je bilo poleg odraslih moških in 10 žensk ubitih še precej mladoletnikov. Najmlajši med njimi, Ivan Šarh – Vanček, je bil star 13 let, februarja pa bi 15 let dopolnila Vanček Kotnik – Pašo in Pepček Šarh – Jožek.

Nemci so partizane očitno imeli za omembe vredne nasprotnike. O tem priča poleg skrbno načrtovanega napada tudi številčna premoč napadalcev (po grobi oceni naj bi jih bilo okoli 2000, vsekakor pa bistveno več kot borcev Pohorskega bataljona). Rösener je od Himmlerja prejel izrecno pohvalo za odlično izpeljano akcijo zoper bandite na področju Pohorja, o uničenju bataljona pa je bil obveščen tudi sam Adolf Hitler.

nedelja, december 18, 2016

Tajna seja Sveta za čebelarstvo pri MKGP RS!

Vir: spletna stran ČZS, 18.12.2016

Seja Sveta za čebelarstvo

ČZS je v svojem dopisu - http://www.czs.si/Upload/Resevanje%20problematike%20varoje%2012-16.pdf zahtevala izredno sejo Sveta za čebelarstvo pri MKGP. Seja je že sklicana in sicer v torek.

Torek, 20. 12. 2016 ob 13.00 Minister mag. Dejan Židan se bo udeležil izredne seje Sveta za čebelarstvo glede evalvacije veterinarske službe in predlogov ČZS glede zdravstvenega varstva čebel.

ZAPRTO ZA JAVNOST – MOŽNOST FOTOTERMINA na začetku

Lokacija: MKGP (5. nadstropje, sejna soba 533), Dunajska 22, Ljubljana

*************
Strogo zaupno torej!

Saj lahko razumemo, da imajo mnogi državni in oblastni organi pogosto sestanke, seje, srečanja, razprave in sprejemanja pomembnih in za državo ter narod ključnih odločitev in takšni dogodki pač morajo biti zaprti za javnost. Še posebej, če gre za vsebine, ki so pomembne z vidika mednarodne politike ali zaradi strateških ekonomskih, političnih, vojaško obrambnih ter varnostnih in drugih podobnih  razlogov. Da pa se odvije seja Sveta za čebelarstvo na ministrstvu za kmetijstvo v strogo zaupnih pogojih in zaprta za javnost, kar seveda pomeni, da prisotnost medijev ni dovoljena, pa seveda že krepko presega okvire našega razumevanja demokracije, pravne države in predvsem našega razumevanja ustavne pravice javnosti do obveščenosti.

Novinarjem je tako dovoljeno, da se tam narišejo pred samo sejo, udeležence tajnega sestanka fotografirajo in seveda fotografije potem v medijih objavijo, potem pa se morajo odstraniti, ker to kar se bo na tej seji Sveta za čebelarstvo govorilo in odločalo, ni za vsaka ušesa in oči. Le kaj tako zelo skrivnostno pomembnega in strogo zaupnega se bo na tej seji govorilo, o čem tako zelo skrivnostnem odločalo in sklepalo? Tuje varnostne službe sedaj gotovo že strižejo z ušesi in njihovi agenti gotovo dobivajo tajna navodila kako prestreči vsebine tega skrivnostnega sestanka in predvsem kako se dokopati do vsebine odločitev tega nadvse pomembnega organa slovenskih oblasti in jih takoj dostaviti v centre svojih obveščevalni služb v ZDA, Rusijo, Nemčijo, Kitajsko, Veliko Britanijo, Francijo in druge. Ker Slovenci imajo ter zagotovo pred svetom prikrivajo veliko skrivnost na področju čebelarstva, ki bi lahko bila usodna za mednarodne odnose ter vojaške in varnostne razmere v svetu ali bi morebiti lahko celo vplivala na svetovna tržna razmerje moči na področju čebelarske konkurenčnosti ali celo v samih mednarodnih odnosih.

Prav tako je skrivnost kdo vse je na to tajno sejo vabljen. Bodo ponovno zaplotniško udrihali po Nacionalnem veterinarjem inštitutu (NVI), ki bi ga radi kot strokovno institucijo izrinili in kar sami prevzeli pristojnosti na področju zdravstvenega varstva čebel? Kdo pa potrebuje veterinarsko stroko, ko vse to modrijani na ČZS sami dovolj dobro obvladajo. Pa še kakšnega veterinarja bi radi zaposlili, ki bi ga seveda sami nadzorovali in usmerjali, ker si to lahko privoščijo, saj jih minister Židan izdatno  zalaga z davkoplačevalskim denarjem iz državnega proračuna. Veterinarji NVI pa naj se ukvarjajo s kravami, ovcami, prašiči, psi, mačkami in podobnimi živalskimi osebki in njihovimi zdravstvenimi težavami, ker o čebelah najmanjšega pojma nimajo. Kdo pa v čebelarstvu sploh še potrebuje veterinarsko stroko, ko pa imajo čebelarji vendar svojo ČZS in kopico velikih interdisciplinarnih strokovnjakov pod njenim okriljem? Dokler bodo slovenski čebelarji imeli takšno svojo krovno organizacijo kot je aktualna ČZS in ministra Dejana Židana na kmetijskem ministrstvu, sploh ne potrebujejo več varoje, panjskega hrošča, hude gnilobe in drugih zdravstvenih čebeljih nadlog, ker je žalostna usoda slovenskih čebel in čebelarstva zapečatena že z navedenima institutoma.


Ali pa nam bodo na tem skrivnostnem sestanku ponovno zakuhali kakšno novo afero podobno tisti pod imenom "debevec" od katere si slovenski čebelarji še vedno niso popolnoma opomogli? Takšnih "strogo zaupnih" sej tega organa na katerih meglo mešajo predvsem predstavniki ČZS, je bilo v preteklosti že kar nekaj in po vsaki so potem kratko potegnili slovenski čebelarji. Upamo lahko le, da funkcionarjem ČZS ne bodo na podoben način sedaj sledili še slovenski mesarji in iz bolnišničnih operacijskih dvoran izrinili kirurgov ter sami prevzeli njihovega dela. V Sloveniji je zadnje čase res že skoraj vse mogoče in nas skoraj nobena stvar več posebej ne preseneti.

četrtek, december 08, 2016

Kdo je Kekca poslal na začasno delo v Avstrijo?

Če zgodba z našim otroškim in že skoraj narodnim junakom Kekcem, ki ga je nekdo poslal na začasno delo v Avstrijo, da tam Avstrijcem krade delovna mesta in nadleguje njihove brhke žene ter dekleta, ne bi imela mednarodne in celo nacionalistične razsežnosti , bi bila prav smešna. Ne morem se otresti suma, da bi temeljita politična forenzična preiskava tega smešnega plakata, na njem našla kar slovenske prstne odtise.

Ni še tako dolgo nazaj, ko je nekdo iz okolja slovenske politične greznice  dobršen del državljank in državljanov Slovenije javno označil  za Kekce, ker pač slepo ne sledijo njegovim oziroma njihovim ideološkim in političnim napotilom. Verjetno mi takrat to v spominu ne bi niti  tako močno ostalo, če me ne bi presenetila prav ta označba političnih in ideoloških neistomišljenikov, da so vsi tisti, ki z neko politiko ne delijo njihovih ideoloških in političnih stališč, označeni za "Kekce". Zakaj prav za Kekce, sem se že takrat spraševal, ko pa je vendar v zavesti velike večine slovenskih državljank in državljanov že dolga leta lik Kekca prisoten kot zelo pozitiven in so njegovi filmi po toliko desetletjih od nastanka še vedno izredno priljubljeni. In to ne le med otroci, temveč si jih radi ob njihovih ponovitvah na TV ogledajo tudi starejši. Prav tako ti Kekčevi filmi nimajo nobenih ideoloških ali političnih sporočil, v njih ne nastopajo in se niti ne omenjajo partizani, socializem, ni prisotnih komunistov in ne rdeče zvezde ter popolnoma nič takega kar bi lahko danes nekoga motilo. Gre enostavno za otroške pravljične filme v katerih glavne junake igrajo otroci in so tudi vloge odraslih nadvse pozitivne ter brez vsakršne ideološke ali politične navlake. Če filmi o Kekcu ne bi bili posneti po literarni podlogi slovenskega avtorja, v Sloveniji in v slovenskem jeziku, bi Kekec prav mirno lahko bil tudi Francoz, Švicar, Avstrijec ali Nemec.

Pravzaprav me slovenski filmi o dogodivščinah Kekca še najbolj spominjajo na film o deklici Heidi, ki je bil posnet v nemškem jeziku in za nemško govorno področje in je deklica Heidi med tamkajšnjim prebivalstvom še danes zelo priljubljen otroški filmski lik. Zelo podobno kot pri nas naš Kekec. Heidi in Kekec sta prav ljubek otroški filmski pravljični par in filmi v katerih nastopata nosijo sama, sicer res zelo pravljična, pa vendar  zelo pozitivna ter tudi za otroške gledalce primerna vzgojna sporočila. Kdo je torej padel tako zelo nizko in Kekca zlorabil za prav nesramno nacionalistično ter proti slovensko propagando? Avtorji tega plakata pa so tudi hudo podcenili inteligenco največjega dela naših avstrijskih sosedov, ki skupaj s Slovenci živijo, delajo, izmenjujejo svoja kulturna izročila že več stoletij. Tam kjer med ljudmi z obeh strani državne meje ni prisotne politike in vsiljevanja raznih ideologij, tudi ni mogoče najti kakih nacionalističnih, kulturnih ali drugih nasprotij ali sovražnosti.

Verjetno avtorjev teh plakatnih zmazkov ne bodo odkrili, ker je bilo plakatov na avstrijskem Štajerskem izobešenih zelo malo in še to, po doslej znanem, le v dveh mestih. Kraja kjer so se plakati pojavili seveda nista bila izbrana naključno. Vse dotlej dokler se avtorji teh plakatnih zmazkov ne odkrijejo, pa si bom lastil pravico verjeti, da je bil plakat ustvarjen v Sloveniji in potem v nekaj  izvodih skrivoma izobešen v obeh avstrijskih mestih. Nekaj podobnega temu smo namreč v preteklosti že doživeli in tudi na tistih sramotnih proti slovenskih aktivnostih so bili jasno vidni slovenski prstni odtisi. Ne le avstrijski varnostni organi, temveč predvsem slovenski imajo nalogo, da v tej plakatni zgodbi odkrijejo glavne igralce.

sreda, november 30, 2016

Pravega prijatelja ali zaveznika predvsem v težavah spoznaš!

Tudi mali in komaj dvomilijonski narod, kot smo Slovenci, ima pravico do korektnih zaveznikov in poštenih prijateljev, ki si jih sme sam izbrati. Prijateljstva in spoštovanja si tudi še tako veliki in močni ne morejo izsiliti. Tudi javne izjave politikov in diplomatov  niso vedno skladne ter v sozvočju z občutki dobršnega dela državljank in državljanov.

Kdo je Hrvatom posredoval nesrečne prisluhe in tako spravil v težave Slovenijo ter ogrozil arbitražni sporazum je še vedno vprašanje, ki buri dobršen del slovenske javnosti. Čeprav se slovenska politika v javnosti tej občutljivi temi izogiba huje kot hudič križu, si javnost to vprašanje vedno znova zastavlja in ji tudi namerni molk oblasti ne umiri zanimanja kdo nam je to zgodbo tako hinavsko podtakni. Tudi slovenski mediji, tako tisti, ki naj bi bili levi kot oni, ki se predstavljajo kot desni, se okrog tega delikatnega vprašanja obnašajo zelo  neobičajno in prav nič državotvorno. Jim je morebiti bilo iz različnih političnih okolij diskretno namignjeno, da naj tej občutljivi temi ne posvečajo pozornosti in ne vznemirjajo že tako nezaupljive slovenske javnosti? In tako naj s poročanjem o tem kako so Hrvati prisluhe dobili, ne poglabljajo naraščajočega nezaupanja, ki ga vedno večji del slovenske javnosti izraža tako do mednarodne politike ZDA kot tudi do  vojaškega zavezništva NATO. 

Da so Američani pred časom ob pomoči tajnih služb Nemčije prisluškovali državnikom vseh članic EU in celo sami nemški kanclerki Merklovi, seveda že dolgo ni več nobena skrivnost. Tako ne more biti tudi prav nobeno presenečenje, da sta se takrat v to mrežo prisluhov ujela tudi neprevidna slovenska diplomata in s tem državi Sloveniji zakuhala prav grdo godljo. In nobeno veliko presenečenje potem tudi ne more biti, da so Američani to zlorabili in prisluhe izročili Hrvatom z namenom disciplinirati tako slovensko politiko, njeno diplomacijo in se maščevati dobršnemu delu slovenskih državljank in državljanov, ki že zgodovinsko gojijo simpatije do ruskega naroda in tudi do njegovega aktualnega vodstva. 

Zaradi navedena povzemam komentar na to temo, ki ga je objavil portal RTBH:

Vir: RTBH Slovenija, 25. november 2016

"ZDA so dale posnetek Hrvatom, da bi disciplinirale Slovenijo zaradi Rusije"

Ustavni sodnik je zatrdil, da so Hrvatom posnetek spornih pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča in slovensko agentko priskrbele ZDA, da bi disciplinirale Slovenijo, ker je nasprotovala sankcijam in ameriškim stališčem do Rusije.

Ustavni sodnik Mitja Deisinger je v pogovoru za tednik Demokracija izjavil, da so posnetek telefonskih pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik naredile Združene države Amerike in ga posredovale Hrvaški, poroča RTV Slovenija.
Deisingerja je o tem na protokolarni večerji na Bledu ob 25-letnici slovenskega ustavnega sodišča obvestil hrvaški ustavni sodnik Mato Arlović, svetovalec hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović in član ekipe, ki je sodelovala pri sporazumu Drnovšek-Račan.
»Njega so takrat poklicali na zunanje ministrstvo, prišli so Američani, njihove tajne službe so sledile in odkrile ta posnetek ter ga dale Hrvaški z nasvetom, naj zdaj škodujejo Sloveniji v arbitražnem sporazumu, saj gre Slovenija mimo sankcij Evropske unije in nasprotuje ZDA v odnosu do Rusije. Naj zaradi našega odnosa z Rusijo izkoristijo to zoper Slovenijo,« je dejal Deisinger.

Dodal je, da so »Američani pretirano ocenili, da v času, ko je zaostrena zasedba Krima in položaj z Ukrajino, ko so uvedene sankcije EU-ja v odnosu ZDA do Rusije, ne smeš tako izstopati, kot je to počela Slovenija«. Izrazil je mnenje, da ZDA nimajo interesov pri vprašanju slovensko-hrvaške  meje na morju: »Izbrali so le občutljivo temo za Slovenijo, da jo malce disciplinirajo.«
Hrvaška je od arbitražnega sporazuma iz leta 2009 odstopila lani po incidentu, ko sta se v prisluhe med telefonskim pogovorom na navadni liniji med Dunajem in Ljubljano ujela slovenski arbiter Jernej Sekolec in slovenska agentka Simona Drenik. Šlo je za pogovora 5. novembra 2014 in 11. januarja 2015, transkripte pogovorov pa so 22. julija lani prvi objavili hrvaški mediji, še pojasnjuje portal slovenske radiotelevizije. Kljub odstopu Hrvaške se arbitražni proces nadaljuje. Odnosi med Zahodom in Rusijo so se zaostrili potem, ko si je Rusija marca 2014 priključila ukrajinski polotok Krim.

Takšna razlaga za dogodek se sicer ni pojavila prvič, saj se je podobna zgodba v medijih pojavila že lani. Na slovenskem portalu Geopolitika so na primer v bolj sarkastično obarvanem prispevku podobno namignili, da so ZDA storile to dejanje z namenom kaznovanja Slovenije, ker je njen politični vrh gostil predsednika vlade RF Dmitrija Medvedjeva in omenili celo morebiten umik sankcij proti Rusiji.

Ameriški diplomat Hoyt Yee je lani ob obisku Strateškega foruma Bled tovrstne obtožbe zanikal in izjavil, da »ZDA niso odgovorne za vohunjenje slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik«. Razlago o vohunjenju je označil za plod domišljije in dodal, da ZDA ne želijo sprožati medsebojnih sporov med članicami Nata. Ob tem je povedal, da ima Slovenija pravico do lastnih odnosov z Rusijo, kot jih imajo tudi ZDA, a dodal, da si ZDA želijo, da bi vse evropske države izkazovale solidarnost z Ukrajino. »Rusija podpira separatiste v Ukrajini na način, ki zelo destabilizira razmere, ki je zelo agresiven in je v nasprotju z vsem, za kar si prizadevata Nato in EU,« je izjavil.

»Tega, kar počne Rusija, ne bi smela sprejeti nobena evropska država. Iz slovenskih izjav, vključno z izjavami premierja Mira Cerarja, je razvidno, da Slovenija podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, da ne sprejema tega, kar Rusija počne v Ukrajini. Slovenija podpira sankcije proti Rusiji s ciljem, da bi jo prepričali, da ne more še naprej destabilizirati Ukrajine,« je dejal ameriški diplomat.

četrtek, november 17, 2016

Le kako bo videti slovenska osamosvojitev, ko ji bomo slekli vsa lepa oblačila?

Lojze Peterle
Objava na Facebooku: Ciril Brajer

TOLE SO PA RESNE STVARI

Lojze Peterle bi moral odgovarjati!

Notifikacija avstrijske državne pogodbe je potrebna za prevzem suverenega položaja Slovenije v razmerju do Avstrije, kakršnega je imela na podlagi te pogodbe Jugoslavija

Ciril Brajer
Prva knjiga dr. Ivana Kristana o slovenskem osamosvajanju je bila razprodana, zdaj je izšla druga. Pisec pravi, da zato, ker se je zgodba, povezana z notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), začela čedalje bolj zapletati. Opazil je, da pozivi k notifikaciji pri pristojnih organih niti po petindvajsetih letih niso doživeli nobenega odziva.

Kaj je v knjigi novega? Da se »pristojni organi« za to ne zanimajo, da se skrivajo, na vse načine otepajo, sva ugotovila že po prvi knjigi.
»Tarča je nasledstvo Slovenije po Jugoslaviji glede avstrijske državne pogodbe. Namen knjige ni ponoviti obširnega opusa problematike, ampak opozoriti na dogajanje v zvezi z notifikacijo, saj bi osamosvajanje brez te ostalo samo politična parola za predvolilno propagando.«
Knjiga je razdeljena na dva dela?
»V prvem je razvoj slovenske države v petih razdobjih, drugi je posvečen poosamosvojitvenemu razvoju in dogajanju, osrednje vprašanje knjige pa je prav nasledstvo ADP.«
Torej ni učbenik, prej protest?
»Reciva del akcijskega projekta, ki sem se ga ob podpori somišljenikov res lotil iz protesta proti neizvršitvi 3. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Zaboli popolnoma neprofesionalen, neprizadeven odnos poklicnega kadra na zunanjem ministrstvu. Nekateri so mi celo prijateljsko svetovali, naj vse skupaj pustim, ker se ne da nič narediti, saj se je za takšno ravnanje odločil vrh politike.«
Očitno tem nasvetom niste podlegli. Zakaj ne?
»Ker je notifikacija ADP pomembno ustavnopravno vprašanje, kot profesor ustavnega prava in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani torej ne smem odnehati, ampak bom vztrajal. Notifikacija je potrebna za prevzem suverenega položaja Slovenije v razmerju do Avstrije, kakršnega je imela na podlagi te pogodbe Jugoslavija. Z notifikacijo bo torej dosežena polna državna osamosvojitev Slovenije.«
Nismo neodvisna država
Omenjali ste akcijski program…
»S somišljeniki si bom prizadeval za troje. Prvič, da se bo uresničila zahteva pesnika Toneta Pavčka, ki jo je izrekel 8. maja 1989 na mitingu na Kongresnem trgu v Ljubljani, namreč zahteva po samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji.
Drugič, da se bo uresničila volja volilcev, ki smo jo izrekli na plebiscitu 23. decembra 1990 z 88,5 odstotka glasov, torej da naj bo Republika Slovenija samostojna in neodvisna država, ta volja pa je materializirana tudi v temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Tretjič, da bo uresničena določba 3. člena ustavnega zakona temeljne ustavne listine, ki določa, da veljajo na ozemlju Republike Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo.«
Med njimi je avstrijska državna pogodba pomembna, zakaj?
»Ker ureja dve pomembni vprašanji: državno mejo z Avstrijo in položaj Slovenije kot zaščitnice slovenske manjšine v Avstriji.«
Zakaj tega ne uveljavimo?
»Ker imamo nekompetentno zunanjo politiko, tako v strokovnem kot političnem pogledu. To je za našo mlado državo sramota, še huje, je žalitev spomina na vse žrtve, padle v štiriletnem narodnoosvobodilnem boju proti okupatorju, ki je slovenski narod obsodil na smrt, in spomina na vse tiste rodoljube, ki so v naši zgodovini gojili misel o svobodi slovenskega naroda.«
Oblast nas nekaznovano sramoti
Zakaj vendar se tako sramotimo?
»Že izvršni svet skupščine Republike Slovenije, ki mu je predsedoval Lojze Peterle, bi moral skupščini v treh mesecih predložiti v notifikacijo poleg drugih pogodb tudi ADP, vendar je ni.«
Zakaj ne?
»Javnosti doslej ni bilo predloženo nobeno gradivo pa tudi ne pojasnilo. Kot ustavni pravnik si preprosto ne znam razložiti, kako se lahko ustavna zapoved tako lahkotno prezre, brez najmanjšega skrupula.«
Saj pravijo, da je vrag vzel pravno državo, če smo jo sploh kdaj imeli.
»Tako neodgovoren odnos do izvršitve ustavnega zakona je najučinkovitejše vabilo vsem kršiteljem pravnih norm, da naj to mirno počnejo, saj niti za to, da tako pomembna pogodba ni bila predložena v notifikacijo, ni nihče odgovarjal.«
Kdo pa bi moral odgovarjati?
»Po ustavnem zakonu izvršni svet, njegov predsednik je bil Lojze Peterle. Zdaj kot evropski poslanec razglaša, da mu je v ponos in veselje, da je kot evropski poslanec iz Slovenije soodgovoren za več kot 500 milijonov državljank in državljanov Evropske unije. Zato mu ne bo težko pojasniti, zakaj pred petindvajsetimi leti ni izpolnil jasne naloge.«
Toda Peterle je predložil skupščini v notifikacijo pogodbi z Italijo in Madžarsko.
»Zato je toliko bolj nelogično, celo sumljivo, da ne tudi z Avstrijo. Ni samo prekršil izrecne ustavne zapovedi, ampak je povzročil, da Republika Slovenija v odnosu do Avstrije ni postala suverena naslednica Jugoslavije.«
Krivci za sramoto so znani
Kaj pa nasledniki?
»Prvi bi to moral storiti Janez Janša, potem ko je predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol slovenski parlamentarni delegaciji, ki se je želela pogovarjati o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP, povedal, da Slovenija ni pravna naslednica ADP. Takrat bi moral Janša ADP notificirati kot znak samospoštovanja Slovenije. Pozneje bi to najlaže storil Borut Pahor, saj je to možnost celo nakazal predsednik Republike Avstrije dr. Heinz Fischer ob obisku v Ljubljani aprila 2011.
Ta je imel še dodaten vzrok za pripravo akta o notifikaciji nasledstva ADP, to je izjavo predsednika Republike Avstrije v Ljubljani, da pravno stališče Avstrije o nasledstvu ni ovira za Slovenijo, da notificira nasledstvo ADP po Jugoslaviji. Avstrija bo notifikacijo vzela na znanje in odnosi med državama se ne bodo spremenili.«
Zdaj je tu Cerar.
»To, česar niso storile dosedanje vlade, ki so padle na izpitu državotvorne politike, bo vsekakor morala storiti vlada Mira Cerarja. Ne predstavljam si, da te državotvorne naloge, ki bi morala biti opravljena že pred petindvajsetimi leti, ne bi opravila sedanja vlada.«
Zbudili pa ste civilno družbo.
»To gotovo. Nekdanja ravnateljica osnovne šole Vič Ana Vehar je v Pravni praksi leta 2014 prebrala moj članek Naša državna suverenost je invalidna – notificirati je treba ADP. Poklicala me je, ker se je čudila, da je to sploh mogoče. 'Mi, navadni državljani, ne vemo, da država še ni uredila tega, kar bi morala že zdavnaj urediti. Ogorčeni smo,' je rekla.«
Vi tudi, očitno, obupani pa ne?
»Skupaj s pokojnim dr. Francetom Bučarjem sva pripravila argumentiran poziv k notifikaciji, ki ga sedaj podpira visoko število domoljubnih Slovencev. Med njimi so številni pravniki, profesorji mednarodnega prava, nekdanji zunanji minister, nekdanji predsednik republike, nekdanji diplomati in drugi. Priključil se je tudi slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor. Verjamem, da bo državni zbor sedanjega sklica vladi brez odlašanja naložil, naj pripravi akt o notifikaciji in ga po diplomatski pošti pošlje depozitarju, Ruski federaciji v Moskvo.«
Lani smo praznovali 60 let od podpisa ADP, bila je lepa priložnost.
»Zamujena, pa opravimo to letos, ob šestdesetletnici jugoslovanske ratifikacije ADP.«
Nas bo osramotil tudi Cerar?
»Menim, da bo tako prepričljivo podprt javni poziv za notifikacijo prepričal predsednika vlade Mira Cerarja, ki se doslej osebno ni izpostavljal glede notifikacije, da bo predložil državnemu zboru predlog za notifikacijo.«
Zakaj pa je bila notifikacija tako skrivnostna?
»To je težko razumeti. Dejansko je bila to neke vrste tajna zadeva. Sklicevali so zaprte seje komisij državnega zbora, na katerih je gradivo, ki ga predloži vlada, zaupno. Da gre za zaupno zadevo, o kateri javnost ne more nič izvedeti, je posebej poudarjal predsednik odbora za zunanje zadeve DZ Jožef Horvat, ki je na vseslovenskem srečanju zdomcev celo poudaril, da o zunanjepolitičnih zadevah po ustavi ni dovoljen referendum.«
Za to je zaslužen tudi dr. Andreas Khol?
»Dejansko je zasluga dr. Andreasa Khola, da je slovenska javnost sploh izvedela, da med Avstrijo in Slovenijo obstaja spor o notifikaciji. Če ne bi leta 2005 na Dunaju povedal slovenski parlamentarni delegaciji, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, javnost tega sploh ne bi vedela. Kaj šele, zakaj je tako.«
Kot da se je predlog za notifikacijo znašel pred neprebojnim zidom.
»Na pravni fakulteti nas je profesor Viktor Korošec učil latinskih izrekov, iz katerih se vidi bistvo posameznega problema. Eden od teh izrekov je Roma locuta, causa finita.«
Po domače?
»Mi smo svoje povedali, zadeva je končana.«
Kdo so tu in danes Rimljani?
»Predvsem Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, in Jožef Horvat, predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora.«
Kaj pa slovenska manjšina v Avstriji?
»Menim, da nasprotniki notifikacije ADP izkoriščajo slovensko manjšino v Avstriji. Poudarjajo, da bi bila notifikacija ADP škodljiva za slovensko manjšino. Resnica je ravno nasprotna: samo notifikacija koristi manjšini, brez nje pa Slovenija ni zaščitnica manjšine na podlagi 7. člena ADP.«
Skrivnosti ADP
Pogodba je bila nekakšen obliž, ki so ga velesile nalepile na rano, ker Jugoslaviji niso vrnile dela Koroške, ki so ga osvobodili partizani. Avstrija se je s pogodbo strinjala, bila je dovolj rahla in luknjasta, da jo je vedno lahko tolmačila, kot se je trenutni oblasti zdelo primerno. Rudi Vouk iz Narodnega sveta koroških Slovencev je razočaran nad mlado slovensko državo: »Krepko pretirani so bili upi narodne skupnosti. Republika Slovenija se je zaradi nujnega upoštevanja nadrejenih interesov – pristop k EU, odnosi do Avstrije kot gospodarsko prevladujočega partnerja – pokazala kot nesposobna, da bi učinkovito zagovarjala interese slovenske narodne skupnosti.«Janez Stergar z Inštituta za narodnostna vprašanja, predsednik Kluba koroških Slovencev: »Že od osamosvojitve se pridružujem vsem pobudam za notifikacijo avstrijske državne pogodbe, zraven sem tudi pri nedavni pobudi Franceta Bučarja in Ivana Kristana. Dostojna, že polnoletna država se ne bi smela smešiti z neuresničenimi najavami pošte k depozitarju v Moskvo!« Pobudo Franceta Bučarja in Ivana Kristana je že na začetku podpisalo 130 uglednih akademikov, pravnikov, diplomatov, civilnodružbena pobuda zavezništva za ADP je zbrala kar 250.000 podpisnikov. Vendar je upanje, da ne bo obveljalo to, kar je govoril predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jožef Horvat: »Roma locuta, causa finita. Mi smo svoje povedali, zadeva je končana.«

Dr. Ivan Kristan: »Sklenitev državne pogodbe je nujno pravno dejanje. Češka, ki je v enakem položaju kot Slovenija, je notificirala nasledstvo ADP in odnosi z Avstrijo so ostali normalni.«
Bojan Velikonja

17. november- mednarodni dan prezgodaj rojenih otrok!

Če se že v Sloveniji skoraj ni nihče spomnil komu je posvečen današnji dan 17. november, so se pa vsaj naši srbski prijatelji.

Veliko nas je v tej deželi slovenski, ki imamo močan razlog, da svojim otrokom ter vnukom in drugim bližnjim, ki jim je današnji dan posvečen, tudi danes sporočimo, da jih imamo zelo radi in da smo neizmerno veseli, da so z nami in nam osrečujejo življenje.

17. november je tako eden redkih mednarodno obeleženih dni, ki se nas res lahko dotakne in nas spodbudi k zavedanju kako lepo je lahko življenje, če le do njega nismo preveč zahtevni.

četrtek, november 10, 2016

Nekaj kar si je res vredno prebrati in se ob tem zamisliti!

Redko povzemam pisanja drugih avtorjev in to storim izjemoma le takrat, ko sem prepričan, da jih je vredno prebrati in se nad zapisanim tudi temeljito zamisliti. Sam se s svojimi komentarji na teh straneh nisem loteval pravkar končanega ameriškega predsedniškega volilnega cirkusa in se navijaško opredeljeval za enega ali drugega kandidata. Ker so to množično počeli vsi slovenski mediji s svojimi uredniki ter novinarji, politični analitiki, večina politikov in še mnogi, ki so o vsem tem kaj vedeli pa tudi tisti, ki so bili le prepričani, da o tem kaj vedo in lahko kaj pametnega povedo oziroma zapišejo. 

Vsi po vrsti pa so tokrat na izpitu iz strokovnosti, objektivnosti, obče razgledanosti in predvsem v podajanjih resnice grdo pogrnili ter se ob tem še prav na veliko osramotili. Toliko neumnosti, laži, sramotenja, pritlehne politikantske propagande ter popolnih nesmislov kot smo jih lahko od vseh prej navedenih slišali ali prebrali v preteklih nekaj dneh, še dolgo ne bomo imeli priložnosti spremljati in se nad njihovo izkazano že prav patološko neumnostjo naslajati. Slovenija je očitno zelo bolna in nam s takšnimi politiki kot jih premoremo ter s takšnim stanjem duha kot preveva v naši prelepi deželi res ne bo lahko. V enem samem dnevu smo se grdo zamerili tako Rusom in njihovemu predsedniku Putinu kot seveda tudi novi prihajajoči ameriški administraciji na čelu z novim predsednikom ZDA Trumpom. Le zakaj slovenski politiki, politični analitiki in mediji vedno zamudijo priložnost biti tiho, ko bi v interesu države in njenega prebivalstva bilo to modro? Pogosto krat sem že zapisal znano misel, da ima vsak narod take politike in tako oblast kot si jo zasluži. V to misel in njeno sporočilo sedaj več ne verjamem. Prav nasprotno, vedno bolj trdno sem prepričan, da si državljanke in državljani Slovenije zaslužimo veliko boljše politike, boljšo in sposobnejšo oblast in da si zaslužimo vsaj nekaj malih priložnosti za neko jutrišnjo boljšo bodočnost nas samih in predvsem naših otrok in naših vnukov.

V nadaljevanju pa povzemam razmišljanje "Slovenca" o novem predsedniku ZDA Trumpu, njegovi protikandidatki Clintonovi ter pravkar končanem ameriškem predsedniškem volilnem cirkusu:

Besede Slovenca o novemu ameriškemu predsedniku Trumpu, ki si jih je vredno prebrati

09.11.2016

Za Donalda Trumpa sem prvič slišal približno 3 leta nazaj, ko sem v New Yorku obiskal njegovo stolpnico. Moj prvi vtis je bil izrazito negativen, predvsem zaradi njegovega bogastva, pa tudi njegovi bizarni frizuri se nikakor nisem mogel načuditi. A poleg tega se zanj tudi nisem dosti zanimal.

Daleč najbolj mi je šel na kur*c, ko sem na youtubu videl enega izmed njegovih intervjujev kjer govori kako mu v mladosti ni bilo lahko: "My father gave me a small loan of a million dollars".

Spomnim se s kakšnim gnusom sem spremljal tega človeka in ga ob kandidaturi nisem vzel resno.

Konec koncev želi zgraditi zid na meji z Mehiko, muslimanom preprečiti vstop v ZDA, ženske je označil za debele pra*ice in mehičane za posiljevalce..... je tudi čisti rasist do črncev, ne podpira gejev, je Putinova lutka, novi hitler, egocentrični šovinist, vodja Ku Klux Klana, začetnik 3. svetovne vojne itd itd.

Vsaj s takšnimi informacijami so nas šopali in skušali prepričati glavni mediji ala CNN, NBC, ABC in BBC, isti mediji, ki jih financirajo elite z Wallstreeta in so glavni stroj globalistične propagande, ki skuša ustaviti vsakega, ki se jim skuša postaviti po robu.

Kaj ni čudno? Nihče pred volitvami ni obsodil Trumpa da je rasist, ksenofob, seksist itd. Šele ko se je prijavil kot kandidat, so ga poskušali razbiti z vseh strani. Elita je imela tako na republikanski, kot na demokratični strani že pred volitvami nastavljeni 2 lutki. Jeb Bush na eni in Hillary Clinton na drugi strani, kjer bi se oba pomerila v velikem finalu in bi bilo čisto vseeno kdo bi zmagal, saj sta oba dve plati istega kovanca.

Nato pa pride Trump v igro, čisto nepričakovano, in zjebe vse načrte globalistov (židov). Že prej znan iz resničnostnih šovov in poslovnega sveta, je hitro pridobil popularnost z izjavami kot so "We're gonna build a wall", kjer nihče ni vedel ali misli resno ali ne. Vsem pa se je zdel osvežujoč in na daleč je bilo čutiti, da je končno nekaj svežega na politični sceni, kjer so lenobno gnezdili stari politiki.

Najprej so se Trumpu smejali. Ga zaničevali. Se mu posmehovali. Toda Američani so imeli dovolj. Vedeli so, da zlagane fraze in olepšane, politične in učene besede ki so prihajale iz ust Obame, ne zaležejo in so samo distrakcija. Obama je namreč pridigal o spremembah, prinesel pa je nacionalni dolg višji od 20 MILIJARD dolarjev, razfu*al pol bližnjega vzhoda, povzročil pogoje za nastanek ISIS, posledično odgovoren za migrantsko krizo in z zdravstvenim sistemom Obamacare pahnil Ameriško ljudstvo na rob obupa. In ljudstvo je reklo dovolj. Dovolj politikov in lepih zlaganih besed.

Killary Clinton je obljubljala prav to. Nadaljevanje agonije v svetu, ki sta jo povzročila Bush in Obama.

Hvala bogu so WikiLeaks pravočasno razkrili, da so njeno nominacijo naštimali že mesece vnaprej (in kako Bernie Sanders nikoli ni imel šans), kako je preko njene fundacije plačala protestnikom v Chicagu da bi razgrajali in uničevali mesto. Kako je tajne podatke uničevala s kislino in kladivi, ker se je bala preiskave FBI. Kako je izbrisala 33 000 zaupnih emailov s svojega serverja in potem lagala o tem pod prisego, kako ji Wallstreet plačuje milijone in milijone za oglaševanje kampanje, kako pridiga o socialni enakosti, hkrati pa nosi obleke vredne 13 000$, kako je na Bližnjem vzhodu pod njenim zunanjim ministrstvom pustila Američane v Libiji umreti med arabsko pomladjo, kako je opustošila Sirijo, Libijo, Irak in Sudan.

Raje Trumpa, ki se je v poslovnem svetu že izvrstno dokazal, kjer je iz "začetnih očetovih milijonov" naredil VEČ MILIJARD vredno družbo in brand in ustvaril več 10 000 delovnih mest. Mediji so ga ku*cali da so njegovi projekti 4x bankrotirali toda to so bili 4 bankroti v primerjavi z več 100imi drugimi projekti, ki pa še danes cvetijo, a on njih mediji ne poročajo.. 4 proti 100+ je tako za poslovni svet zelo dober rezultat.

Trump ni popoln kandidat, Niti super ni.....nihče ne trdi tega. To vemo vsi! Tip je čisti egocentrik pa tudi besedni zaklad ima na nivoju OŠ :D Vendar je s svojo igro pokazal pravi obraz pristranskosti medijev, zlaganosti volitev, dvostrankarski abusrd, koruptivnost politikov in moč lobijev, ki so dosedaj storili vse, da bi ustavili nekega outsiderja, kot je Trump.

Trump je svojo kampanjo financiral sam, s svojim denarjem, ki ga je s svojo firmo ustvaril v zadnjih 40ih letih. NIti enkrat ni prišel navzkriž z zakonom, nikoli kaznovan in teh volitev ni rabil. Lahko bi ostal v svojem poslu, kjer bi se mirno upokojil kot uspešen bogataš, ki ima lepo ženo, sposobne otroke in dobro zapuščino.

In vedel je, da če bo kandidiral, da ga bodo zasmehovali, da bo tarča medijev, vedel je da bo čez noč postal "bad guy", čeprav je bil pred volitvami izredno priljubljen. In zakaj je pristal na to? Ker ima poln ku*ac tega kar se dogaja v ZDA. Ne rabiš bit genij, da vidiš kako Ameriki vladajo banke, Federal Reserve in Wallstreet in peščica gamadi, ki se igra z nami. Zadnji predsednik, ki ni bil nastavljen je bil Kennedy, pa še tega so ubili, ker se ni hotel igrati po igrati po navodilih te elite.


Ne vem kaj bo prinesel Trump....toda tako popularnega kandidata, ki bo takšen trn v peti bankirjev NE BO NIKOLI VEČ! Potrebno bo zaupati, da bo uspehe iz poslovnega sveta prenesel v politiko.

Kar se njegovih izjav tiče.....se strinjam, da niso ravno bleščeče. Ampak to je zato ker ni politik in ni diplomiral iz nakladanja, kot ostali politiki, ki lahko največje zlo zapakirajo v obliki rožic in mavric.

Da je Trump proti mehičanom? Samo proti ilegalnim priseljencem.

Da ima ženske za debele? Samo Rosie O'Donell :D

Da je proti črncem? Dobil je nagrado za dobrodelno finančno pomoč afroameriški skupnosti.

3. Svetovna vojna? Hoče dobre odnose s Putinom, medtem ko Hillary, ko je napovedala da bo nad Sirijo Rusiji prepovedala letalstvo, hoče začetek novih spopadov in napetosti.

Navija za KKK? Prav osebni mentor HILLARY CLINTON je bil bivši vodja KKK - Robert Byrd in je na njegovem pogrebu dejala, da svet brez njega ne bo nikoli več enak.

Kar se pa zida na meji tiče, je po vsej verjetnosti to rekel samo zato da bi si pridobil zastonj medijsko pozornost, saj mu je sicer ne bi dali. Slaba reklama je še vedno reklama. Sicer ne bi imel nikakršnih šans v boju za nominacijo republikanskega predstavnika. Prav o tem piše v svoji knjigi Art of Deal piše, kako enostavno je pridobiti medijsko pozornost, tudi če te mediji sovražijo. Tip je pogruntal celotno psihologijo novinarjev....ti so mislili da ga bodo raztrgali, na koncu pa je on raztrgal njih.

Pravzaprav Trumpa sovražijo le politiki, lobiji, banke, mediji in ilegalci :) No in tisti ki nasedajo propagandi ala 24ur in RTVSlo, ki vam perejo možgane že dolga leta!

Anyway... nikoli si ne bi mislil ampak GO TRUMP!!!

MAKE AMERICA GREAT AGAIN ;)

Avtor besedila: Marko Il Piccolodivano

nedelja, oktober 30, 2016

Eden in edini oče slovenskega naroda!

Primož Trubar
Ob prazniku 31. oktobru!

Primož Trubar, eden in edini oče slovenskega naroda za vse pretekle in prihodnje čase!

Za očeta slovenskega naroda je mogoče smatrati in to zgodovinsko čast priznati le Primožu Trubarju in nikomur drugemu. Neuspeli ter skrajno neokusni poskusi vsiljevanja raznih javnih oseb sodobnega časa, ki se vsake toliko časa pojavljajo in s katerimi se jih narodu poskuša vsiliti kot prave očete naroda, le dokazujejo primitivnost njihovih predlagateljev ter naivno ideološko politizacijo nečesa, kar se na tak način  politizirati sploh  ne bi smelo in se ne da. 

Primož Trubar se je rodil v premožni družini v Raščici pri Velikih Laščah materi Jeri in očetu Mihi. Zelo verjetno se je rodil okoli 9. Junija 1508, vendar pa ni znan natančen dan njegovega rojstva. Trubarjev oče Miha je bil po položaju na vasi zelo pomemben človek, saj je bil mlinar v mlinu grofov Turjaških, ki se danes imenuje Temkinov mlin. Trubar. Poleg tega pa je bil še tesar in ključar cerkvice sv. Jerneja. Očetov družbeni položaj je omogočil, da je Primož od grofov Turjaških prejel dovoljenje za šolanje. 

Primož Trubar je bil do leta 1547 katoliški duhovnik, šele po letu 1547 je prestopil v protestantsko vero, čeprav je že od 1530 leta dalje oznanjal načela in svetopisemske razlage protestantov. Po prestopu v protestansko vero se je poročil z Barbaro, hčero Mateja Sitarja iz Kranja. V svojem nadaljenjem življenju se je poročil še dvakrat in sicer po smrti Barbare z Anastazijo in kasneje, tik pred svojo smrtjo še z Agnezo. Od vseh njegovih otrok so preživeli le trije in sicer Primož, Magdalena in Felicijan. Zadnja leta svojega življenja je preživel v kraju Derendingen (pri Tübingenu, Nemčija), kjer je pridigal v tamkajšnji cerkvi. Vse svoje življenje si je prizadeval učiti Slovence, kar se je odraža v njegovih knjižnih delih (npr. Abecednik), do svoje smrti pa je na domu sprejemal slovenske študente in jih poučeval. Umrl je 28.6.1586 v kraju Derendingen (v bližini univerzitetnega mesta Tübingen). Kje točno v Derendingnu je pokopan Primož Trubar ni znano, domneva pa se, da je pokopan v sami derendingški cerkvi. Na to, da je bil pridigar v tej cerkvi in da naj bi bil tam tudi pokopan, spominjata spominski plošči na vratih in na tleh cerkve.


Trubarjev imaginarni rojstni list s poznejšimi zaznamki.
Župnija Sv. Kancijan pri Turjaku, škofija Oglej, dežela Kranjska
Leto rojstva med 1507 in 1509
Datum rojstva in krsta neznana
Ime krščenca PRIMOŽ (Primus)
Podatki o očetu Mihael MALNAR (Mullner), mlinar in tesar, podložnik gospostva Turjak
Podatki o materi Jera roj. Trubar (Trobar)
Kraj rojstva Rašica (Rastčica)
Pripis iz 2008: Rašica št. 39, po domače Šklóp
Podatki o botrih neznani
Krstitelj neznan, morda župnik Jernej Krek
Poznejši zaznamki:
med 1520 in 1526 sprememba priimka Malnar v TRUBAR
med 1526 in 1528 popravek priimka Trubar v TRUBER
1530 duhovniško posvečenje v Trstu
1548 izstop iz Rimskokatoliške cerkve in prestop v Cerkev augsburške veroizpovedi v Nürnbergu
1549–1550
  • 1. poročil v Rothenburgu z Barbaro Sitar iz Kranja.
  • Uradni popravek iz 1955: Barbara je (od 1922) pomotoma veljala za Barbaro Klaus iz Celja.
1566 (najverjetneje)
  • 2. poročil v Lauffenu ali Derendingenu z Anastazijo N.
  • Zaznamek iz leta 2008: žena je najverjetneje Anastazija Klaus iz Celja.
po 3. 1. 1581 3. poročil v Derendingenu z Agnes N., njeni osebni podatki neznani.
28. 6. 1586 / 8. 7. 1586 po gregorijanskem koledarju umrl v Derendingenu

ponedeljek, oktober 24, 2016

Cagavost EU in slovenskih civilno družbenih organizacij in gibanj!

Danes naj bi padla končna odločitev ali se bo v četrtek zgodil vrh EU in Kanade ter podpis tistega nesrečnega sporazuma CETA. Evropski diktatorski ter kapitalistično neoliberalni inkvizitorji so v preteklih dneh zlomili hrbtenice romunskim in bolgarskim politikom ter oblastnikom, ki so osramočeno dahnili svoj DA k podpisu tega usodnega sporazuma. Malo trši oreh pa so politiki ene od treh belgijskih pokrajin Valonije, ki se še ne dajo in prav današnji dan naj bi bil usoden. Niti v najbolj črnih sanjah si ne moremo predstavljati kaj vse so daleč od oči valonske in evropske javnosti bruseljski diktatorji in njihovi hlapčevski sateliti iz drugih EU prestolnic, počeli z upornimi valonskimi politiki. Kako vse so jih izsiljevali, jim grozili, jih obmetavali z razno raznimi obljubami, postavljali razne ultimate in počeli še veliko kaj drugega, da bi jih zlomili. Vse do tega trenutka, ko pišem ta prispevek, še ni vesti, da bi pogumni ter odločni Valonci popustili in dahnili tisti nesrečni DA in s tem zapečatili usodo združene Evrope ter sprožili postopek kolonizacije Evrope s strani obeh držav Severne Amerike - Kanade in ZDA.

Tudi, če Valonci do danes še ne bodo popustili, CETA še ne bo mrtva in mrcvarjenje valonskih in belgijskih politikov se bo nadaljevalo vse tako dolgo, da se bodo morali vdati. Vse to je seveda zelo predvidljivo in v praksi že veliko krat videno in vsa ta nedemokratična ter diktatorska dogajanja ne bi smela nikogar presenetiti. Morala pa bi nas prebuditi in osvestiti v zavedanju v kakšnem svetu in v kakšni EU živimo. In seveda tudi v kakšni Sloveniji danes živimo. Strezniti pa bi nas moralo tudi še veliko kaj drugega in tudi zelo usodnega, čemur smo prav te dni priča. Še nekaj mesecev nazaj so po celotni Evropi razna nacionalna ter mednarodna civilno družbena združenja in gibanja po celotni Evropi pozivala Evropejce k podpisovanjem raznih peticij proti sporazumom CETA in TTIP  ter sočasno po največjih mestih v državah članicah EU organizirala številne javne proteste. No, v oportunistični Sloveniji se res ravno kaj posebej usodnega in koristnega na tem uporniškem civilno družbenem področju ni dogajalo. Pa na nas tudi v ostalih okoljih EU niti niso posebej računali, ker nas pač že preveč dobro poznajo in vedo. da nismo kak posebej verodostojen zaveznik. Slovenci smo namreč znani kot tisti, ki se vedno in ves čas prilizujemo velikim ter močnim in se vedno nekje v ozadju šlepamo za tistimi, ki si upajo, veliko več od nas razumejo in pač zaradi tega tudi veliko več  tvegajo. Taki Slovenci pač smo, čeprav si za nič na svetu tega ne želimo priznati. Pa ni pomembno kako sami sebe želimo videti in kaj si o sebi mislimo, pomembno je kako nas vidijo in doživljajo drugi. Ti drugi pa o nas nimajo niti malo dobrega mnenja.

V teh dneh sem veliko krat pomislil kako lepo bi bilo, če bi tudi Slovenci imeli politike kot jih imajo Valonci. Pa jih na žalost nimamo in jih še nekaj časa ne bomo imeli. Preseneča pa me predvsem molk in neaktivnost raznih civilno družbenih organizacij in gibanj drugod po Evropi, ki v teh dneh niso  ponudili odločne pomoči Valoniji ter je pogumno podprli, ko sedaj sama brani to za kar so se sami še nekaj časa nazaj tako odločno s peticijami in javnimi protesti zavzemali. Kam so naenkrat poniknila vsa ta gibanja in vse te organizacije, da jih sedaj v najbolj kritičnem času ni nikjer videti in ne slišati? Oportunizem brez primere v zadnjem času. Kje so bili v preteklem tednu ti tisoči mladih ter drugih  ozaveščenih ter z uporniškim revolucionarnim  duhom poneseni protestniki z ulic in trgov največjih evropskih mest in kje so vse te številne organizacije in gibanja, ki so te proteste proti CETI in TTIP organizirali ter aktivnosti v celotni Evropi usklajevali? Kje so torej bili in kje so, ko bi pogumni Valonci njihovo odločno ter glasno podporo še kako zelo potrebovali. Nikjer jih ni bilo in jih očitno tudi danes nikjer ne bo in jih ne bo tudi jutri. Kje je bila včeraj in kje je danes, še pred kratkim tako zelo glasna parlamentarna stranka Združena levica, ki je prav tako oportunistično obmolknila.

Kakšen je nauk te nesrečne zgodbe? Da ne gre zaupati tem razno raznim civilno družbenim gibanjem in organizacijam v EU in tako tudi doma v Sloveniji, ker so številne zlizane z režimi in raznimi politikami, ki jih tudi izdatno financirajo ter njihove aktivnosti tudi usmerjajo. Tudi mnoge iste organizacije, ki bi jih lahko smatrali kot neodvisne, pa so v glavnem programsko, organizacijsko ter mobilizacijsko povsem nemočne in se mnoge prav tako zatekajo pod peruti raznih politik ter oblasti ali povedano drugače, drenjajo se tam kjer je denar. Kot sem že nekaj krat zapisal, gospod Bog in gospod Kapital sta si prav prijateljsko porazdelila oblast in sicer tako, da gospod Bog gospodari in je glavni tam v onostranstvu, gospod Kapital pa je dobil popolno oblast na planetu Zemlji. Pa ne vmešavata se v notranje zadeve drug drugega, temveč se prav odlično in prijateljsko  dopolnjujeta v izvajanju njunih oblasti v materialnem in duhovnem svetu človeštva. Od njiju je torej odvisna naša človeška usoda, ki pa sta nam jo očitno že določila in nam tako ubila ves idealizem in vsa lepa pričakovanja ter upanja.

petek, oktober 21, 2016

Sta slovenska politika in oblast res v krempljih raznih okultnih mrež?

SSKJ: okulten okúlten  -tna -o prid. () 1. knjiž. neviden, skriven: okultni vzroki ♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev // skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi 2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija psihologija, ki proučuje okultne pojave

Slovenci zanje čase s svojimi politiki in oblastniki nekako nimamo prave sreče. Tako se že nekaj časa vedno več državljank in državljanov prev zaskrbljeno sprašuje kaj za hudiča se to dogaja v določenih političnih krogih in posameznih interesnih lobijih, ki obvladujejo kadrovsko politiko v samem vrhu države, državnem zboru, vladi ter najpomembnejših državnih institucijah. Nekateri državljani celo vse pogosteje pravijo, da so državnozborske volitve navadna farsa in se jih zaradi takšnega svojega prepričanja niti udeleževati več ne želijo, ker so potem vedno znova neizmerno presenečeni kakšni ljudje se naenkrat od nekod pojavijo in prevzemajo najpomembnejše funkcije v oblasti in državnih institucijah ter v državni upravi. Ko pa potem mediji izbrskajo ter javno objavijo informacije o "prav zanimivih" članstvih ter pripadnostih mnogih teh ljudi v raznih sektah ali tajnih oziroma pol tajnih "civilno družbenih?" organizacijah s skrivnostnimi programi delovanja, so seveda  premnogi državljani prav neprijetno presenečeni in pogosto tudi prav jezni.

Kdo torej vse kadruje v vrhovih slovenskih oblastnih organih in kdo to vse iz ozadja ima vpliv na sprejemanje za državljane in državo  pomembnih ter pogosto tudi dolgoročno usodnih oblastniških odločitev? Kdo vse iz ozadja lahko odločilno vpliva na vsebino zakonodaje, ki se sprejema v državnem zboru ali podzakonskih aktov, ki jih sprejemajo posamezna ministrstva in na odločitve vlade ter delovanje najpomembnejših državnih organov kakor tudi na dejanja in odločitve predsednika države? Doslej so se prav vsi slovenski politiki ter visoki državni uradniki sklicevali na "strice iz ozadja" ter na posamezne močne in vplivne "interesne lobije", ki da iz ozadja vodijo ter usmerjajo državno politiko in upravljajo z državo. Nikoli pa ni nihče želel ali smel javnosti povedati, kdo so ti strici iz ozadja in kateri so ti lobiji in kdo vse so člani teh lobijev.

Za obstoj in delovanje sekte Zdrava Atmosfera katere članica je finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je večinski del slovenske javnosti izvedel šele sedaj, ko je postala ministrica in tega ves čas, ko je bila kar nekaj let državna sekretarka, javnosti ni nihče razkril. In da ne pozabim, da predsednik SDS Janez Janša že nekaj let na ves glas kriči, da je največji stric iz ozadja nekdanji predsednik države Milan Kučan in mogoče še Zemljarič ali kak drug njegov vpliven politični sopotnik iz socialističnih časov. Res pa je tudi, da Janšo glede že prav patoloških obtoževanj Kučana, vedno več ljudi sploh resno ne jemlje. Tudi današnji predsednik države Borut Pahor je pred časom opravičila za svoje katastrofalno vodenje vlade iskal v stricih iz ozadja in seveda tudi takrat, ko sta z Janezom Janšo z roko v roki preprečila, da bi Pozitivna Slovenija z Zoranom Jankovičem na čelu, kot zmagovalci državno zborskih volitev, v državi prevzeli oblast. Tudi Pahor, ki je takrat veliko pleteničil o stricih iz ozadja, ki da so krivi za njegov katastrofalni polom na mestu predsednika vlade, ni nikoli navedel niti enega samega skrivnostnega strica iz ozadja. Po tej očitno zelo preverjeni matrici smo tako tudi že od aktualnega predsednika vlade Mira Cerarja slišali, da bi naj imel težave s temi skrivnostnimi strici in lobiji. Za lobije mu sicer verjamem, vendar bolj menim, da gre v ozadju za spopad med njemu zvestimi in njemu nasprotnimi lobiji. O to pa, to pa verjamem!

Po vsem do sedaj videnem ter preživetem v teh petindvajsetih letih samostojnosti države Slovenije, v strice iz ozadja že kar nekaj časa sploh več ne verjamem. Verjamem pa v interesne lobije ter v izredno močan vpliv verske paradržavne tvorbe, pravno uvrščene med civilno družbene organizacije in vedno bolj verjamem v vplive raznih tajnih ali pol tajnih sekt ter raznih združenj po načinih organiziranja in delovanja zelo podobnih prostozidarjem.

Zdrava Atmosfera, ki se je sedaj po zaslugi svoje članice in finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, znašla v centru pozornosti javnosti očitno postaja krepko nervozna, ker ji tovrstna pozornost ne ugaja ravno najbolj. S takšnimi aktivnostmi kot v nadaljevanju povzemam po blogerju Kordišu, sedaj očitno skuša zastrašiti in utišati vse tiste pisce na spletnih medijih, ki si drznejo razkrivati njihove skrivnosti delovanja in funkcioniranja. Upajmo, da bo ostalo le pri takšnih javnih pisnih ali verbalnih metodah in da na zalogi nimajo še kakšnih drugačnih, podobnim takšnim kot so jih v preteklosti znale uporabiti njim zelo slične organizacije in sekte po svetu.

Objavljam le del zadnjega zapisa znanega blogerja in si več lahko sami preberete na njegovem blogu: had blog/roni kordiš

21/10/2016

Zdrava Atmosfera mi je posvetila pesem / ali je to delo finančne ministrice?

To, kar se zadnje čase dogaja z Zdravo Atmosfero presega vse meje normale. Dnevno dobivam po par elektronskih sporočil, ki jih ne morem niti “dešifrirati”, kajti napisana so v “angelskem” jeziku – jaz sem to poimenoval Dragutinščica. V bistvu gre za spamanje (pošiljanje neželene elekronske pošte) in za vsebino, ki nima vsebine. S tem dejansko prikažejo svoj pravi jaz – in ja, strah me je, če tudi finančna ministrica okoli pošilja elektronska sporočila v Comic Sans fontu, predvsem pa s takšno vsebino – glede na to, da je članica teka kulta. Tokrat so stopili korak dlje. 

Zdrava Atmosfera mi je posvetila pesem!

Dejansko razmišljam, da bi odrepal tale spodnji komad – sicer nimam posluha, ampak s tem besedilom ti niti posluh ne pomaga. Predvsem pa niti ne razumem, kaj so želeli s tem spodaj sporočiti. Zraven dodajam še del teksta elektronskega sporočila – predvidevam, da je čist hudo, če se ti tole dogaja v glavi. Mogoče pa je čas, da bi kakšne institucije poskrbele za te ljudi, kajti tole ni ok. Ponavljam. Tole ni ok!
DRAGI BRALCI,  POLICIJA VSE BOLJ RAZKRIVA PROMISKUITETNE DUŠE, KI BLATIJO NOVINARSKO PROFESIJO MEDIJEV, KER KRDELA SO ČEŠ NADMOČNA IN NITI NESKRIVAJO SLEDI ELEKTRONSKEGA NASILJA NAD NEDOLŽNIM DRAGUTINOM BARUŠIĆ ( *** opomba: ta gospod je vodja te druščine )
Da pravzaprav, kot da se nezabavam s satanskim simptomom mišljenja, zajebem površne Bralce, ki zaradi skritosti v lepobesedičenju pač ne prepoznajo, kako sem v bistvu Človeškega videza nečloveško bitje, ki lahko plitkim vljudno vsiljuje luciferski sindrom prepričanja, da tolaženje ni životarjenje v gonjenju s petjem:
“JAZ SEM HAADDD ROONNN NAMIGATOR,
JAZ SEM ROONNN HAADDD NAVIGATOR,
PRIMITIVEN NAGNJENEC NA ŠEFA PRIMATOV,
PA TAVAM PO IZLETIH, KO SENCA ZASENČI DAN,
BIVATI PRC FRC, KER NETOPIRČEK JE MOJ SAN,
PRDENJE MI ZA DOSEŽEK BANDE VSE BOLJ POMAGA,
KAJENJE NOVE MODNE MUHE IN IME JI JE LAN,
NA TRGU UMIŠLJENI MIŠEKI PREPRIČANI TIGRIČI OD DIMA NITI DOMA Z LOMLJENIMI KRILI NEPREPOZNAJO, DA SO NESNAGA.
V IMENU SNAGE PO NOČI IMAM MOČI PITI KRI, PITI KRI, BIM BAM BOM PITI KRI,
PRIIMEK MI JE HAD, KER HLADNA SRCA IMAM RAD RAD RAD,
IME MI JE RONI, KER DUŠO MI LEDENI LIDER GONI GONI GONI,
SPREHAJAM VAS OD NEUMNIH ANOMIMNEŽEV DO BEZUMNIH PSEUDONIMNEŽEV BITI BANDA FANTOMOV
POROČEN SEM PIŠKAVI PLAČENEC ZA HOMO Z HONO HONORALNO LULU RINTANJE LULO RENTANJE V LILI LUKNJO ZA NULO”
Rončkalček, pred nekaj več kot leto dni si se prav tako lotil s pritiski pritihotapljenega šepeta in tako od lastne pameti ločil v krdelski hierarhiji in češ s svojo glavo prognoziral, da bo ZdravaAtmossfera menjala ime in užaljeni potepuh, jeza te izdaja. PA SI VSI POGLEJTE KAMPANIJO BOLANE GOLAZNI
ZdravaAtmosfera z Dragutinom Barušič, ki nam zagotavlja odgovornost Družinam Državljanom Državi, e jebiga nebo, ker mismo” Slikovni rezultat za ILUMINATSKI GRB LJUBLJANE TODA MI SMO PA PRAVA ZdravaAtmosfera