petek, avgust 31, 2012

Ko začnejo trpeti otroci, je skrajni čas, da odrasli odločno ukrepajo!



Pred dnevi sem srečal znanca s katerim sva pred leti skupaj delala v istem podjetju. Že njegov zunanji videz in izraz na licu mi je govoril, da se ne počuti dobro in da ga tarejo težave. Povabil sem ga na kavo in ga povprašal kako zdravje in kje je zaposlen, ker se že kar lep čas nisva srečala in poklepetala. Povedal je, da z zdravjem večjih težav nima. Je pa brez službe, ker so mu kar nekaj let podaljševali pogodbo za določen čas in sedaj je v podjetju nekaj manj dela pa mu tokrat pogodbe niso več podaljšali. Tudi žena je brez službe že kar nekaj let in to  vse od stečaja podjetja v katerem je bila zaposlena. Občasno kje dobi kako delo za nekaj dni,  tako na črno, je še povedal. Ima dva otroka od katerih starejša deklica gre sedaj v tretji razred in najmlajši deček septembra v prvega.

Ko mi je vse to pripovedoval, ga je kar naenkrat zlomilo. Videl sem, da ne more več molče prenašati vseh težav in tegob, ki so se zgrnile nanj in njegovo družino, pa sem ga prijazno vzpodbudil, da se je razgovoril. Potožil je, da mora čez nekaj dni oba otroka poslati v šolo, pa doma nimajo denarja niti za vse potrebne šolske potrebščine in ne za primerno obleko ter obutev za prihajajočo jesen ter zimo. Da pa bi lahko pokril še vse ostale stroške v zvezi s šolo in šolsko prehrano ter druge stroške, ki jih bo zahtevala šola, pa ne upa niti pomisliti. Na koncu je ves skrušen dejal, da bo prvi šolski dan zjutraj z otrokoma tudi sam odšel v šolo in obiskal ravnatelja ter mu povedal, da denarja nima in da vseh potrebnih stroškov ob začetku šolskega leta ter potem skozi leto ne more plačati. Potem pa naj z mano in otrokoma naredijo kar jih je volja. Enostavno ne zmorem več in denarja nimam od kje vzeti.

Želel sem ga nekako potolažiti pa nisem našel primernih besed in sem raje kar molče poslušal nadaljevanje njegove žalostne življenjske zgodbe. Povedal je, da lačni zaenkrat še niso, ker nekaj zraste doma na vrtu in tudi ženini ter njegovi starši pač pomagajo kolikor seveda lahko. Veliko pa ne morejo, ker so upokojenci z minimalnimi pokojninami in tudi drugih prihodkov, razen kar jim zraste na vrtovih, pač nimajo. Položnice mora poravnati in zanje morata z ženo vsak mesec nekako priskrbeti denar, je nadaljeval svojo pripoved in potem zaskrbljeno rekel, da skozi jesen bo poravnavanje položnic verjetno še šlo, ker se še kakšno občasno delo kje najde. Hudo pa se boji prihajajoče zime, ker bi bilo potrebno poskrbeti za primerna oblačila in obutev za celotno družino in ob tem poravnati še vse mesečne dajatve. Priznal je, da je žena že obiskala Rdeči križ in prinesla nekaj oblačil in obutev vendar ne dovolj za vse.

Zagrenjen in obupan mi je dejal, da je razmišljal celo že o samomoru in da se mu tovrstne misli večkrat prikradejo ter ga težijo. Te nesrečne prebliske hude stiske in občutkov brezizhodnosti odžene z groznim občutkom strahu kaj bi bilo z njegovima malima otrokoma in ženo, ki takšnega bremena sama nikakor ne bi zmogla in bi se zagotovo v kratkem času po njegovem odhodu popolnoma zlomila. Da bi rešil sebe, ne bom žrtvoval svojih otrok in ne žene, je hrabro ter odločno zaključil svojo pretresljivo izpoved.

Malo sva še poklepetala in se potem poslovila. Ves tisti večer in vse naslednje dni sem premišljeval o tem srečanju s starim znancem ter v mislih podoživljal občutke, ki so me ob njegovem pripovedovanju žalostne življenjske zgodne, takrat  prevevali.

Koliko takšnih ali še bolj tragičnih življenjskih zgodb družin in v njih trpečih otrok je danes v tej naši preljubi Sloveniji? Vsekakor ogromno in njihove težave se iz dneva v dan le še poglabljajo. Kako dolgo še? Preveč bi bil en sam trpeči otrok. Ko je pa takšnih že na tisoče, pa je skrajni čas, da odrasli nekaj storimo. Nihče namesto nas ne bo storil ničesar, da bi se naše življenje obrnilo na bolje, če za to ne bomo sami odločno poskrbeli. Ne politika, ne kapitalske in finančne ter druge izkoriščevalske elite in ne cerkev za naše boljše življenje sami od sebe ne bodo niti s prstom mignili. K temu jih je enostavno potrebno prisiliti.

četrtek, avgust 30, 2012

Ni dobro se prehitro veseliti!

   Notranji minister Vinko Gorenak je na Twitterju zapisal, da bi bilo odpuščanje novinarjev v medijski hiši Delo nekaj dobrega. Natančneje, ob objavi povezave na novico Siola, ki govori o morebitnem odpuščanju na Delu, je zapisal: »To je pa dobra novica bomo imeli več objektivnega poročanja«.

Gostobesedno žvrgoleči minister Vinko Gorenak in vsekakor eden nam najdražjih Janševih ministrov, je ponovno prehitel samega sebe. Ali povedano drugače: prsti so mu ponovno krepko prehiteli sive celice. Od veselja je kar poskočil, ko je zvedel, da bi na Delu v jeseni lahko odpuščali novinarje. To so namreč tisti novinarji v tistem Delu, ki o njem, njegovi vladi in njenem predsedniku vedno ne pišejo ravno najlepše. Pa še Rodeta so prav v zadnjih dneh grdo namočili in njemu tako  ljubljenega velikega vodjo Janeza Janšo so ti isti novinarji stlačili v tisto nerodno Patrio in pred tem še v neko zgodbo o prodaji orožja tam doli po Balkanu. In še veliko podobnega masla imajo ti Delovi novinarji na glavi, pa je tako sedaj res že skrajni čas, da se tam na tem grešnem Delu malo pospravi in naredi red.

Vendar ima naš vrli minister Vinko malo težavo, ker je ob "lepi in razveseljivi" novici Siola prezrl še veliko bolj pomembno in ne tako zelo lepo novico, ki jo njemu kot ministru, njegovemu Janezu kot  šefu vlade in koalicijskim partnerjem v vladi, pripravljajo ter sporočajo državljanke in državljani te zbankrotirane države. Tudi ti namreč za to jesen planirajo določena kadrovska čiščenja v državi.

Bo prav zanimivo takrat brati njegove komentarje na njemu tako dragem omrežju Twitter. Ko bosta s svojim šefom vlade Janezom odletela, pa bodo državljanke in državljani na Twitterju napisali: "To pa je dobra novica, bomo odslej imeli več pravičnosti in prepotrebnega optimizma ter realnih izgledov, da se brez njih končno le izvlečemo iz te godlje v katero so nas spravili!"

Špekulacije, hipoteze in teorije zarote!

Vihar, ki ga okrog domnevnega očetovstva kardinala Franca Rodeta zadnje dni dvigajo slovenski mediji in visoki cerkveni dostojanstveniki in seveda oba v zgodbo neposredno vpletena, kardinal Rode in Peter S., ki trdi, da je njegov sin, dobiva že prav zanimive razsežnosti. Rode kar naenkrat kaže pripravljenost na DNK analizo s katero naj bi dokazal, da Peter S. ni njegov sin.

Visoki cerkveni dostojanstveniki s Stresom na čelu prav tekmujejo v dajanju izjav v katerih podpirajo nesrečnega kardinala in med vrsticami obsojajo Petra S., celo njegovo mater ter vzbujajo vtis kot da pa oni že vedo kaj je renica in kakšen bo končni razplet te zgodbe. Novinar Bojan Požar v Demokraciji gre celo tako daleč. da ponovno odkrije lovke skrivnostne Udbe. Visoki cerkveni dostojanstveniki javne razprave in pisanja o domnevnem Rodetovem očetovstvu razglašajo kot brutalen napad na slovensko cerkev in k temu potem svoj piskrček obilno pristavljajo še razni desničarski in cerkveni moralisti ter poklicni in ljubiteljski ideologi, ki v vsem vidijo le eno samo grdo in zaplotniško zaroto.

Kdo naj bi bili zarotniki pa tako ni  potrebno posebej ugibati. To so lahko le udbomafijci, strici iz ozadja, zadrti levičarji, prikriti komunisti, sovražniki svete, boga boječe in pravične slovenske rimskokatoliške cerkve, intelektualni pohabljenci in drugi izrodi častitega ter devici Mariji posvečenega slovenskega naroda. Samo ti, ker vsi drugi kaj takšnega ne bi bili sposobni narediti.

Zelo nerodno pa se zapletajo v zadnjih dneh prav najvišji cerkveni dostojanstveniki na slovenskem, ki s svojimi izjavami med ljudmi porajajo sume celo že v rezultate testiranja DNK in potem v odločitev sodišča. Ljudje verjamejo, da se je v aferi "Rode in sin" sprožil prikriti stroj moči in vpliva RKC, ki bi morebiti bil celo v stanju vplivati na uradni rezultat analize DNK in s tem posredno na končno odločitev pristojnega sodišča. Danes je seveda že prav vse mogoče in tako tudi takšne teorije velike zarote ne bi bilo mogoče odpraviti kar z levo roko.

Če smo se v področje zarot že spustili, pa z njimi še nadaljujmo. Kaj pa če Peter S. že razpolaga z DNK analizo, ki dokazuje to kar tako odločno trdi? Do potrebnega Rodetovega vzorca, ki bi služil za izdelavo analize DNK res ne bi bilo tako težko priti. Kaj če je najel privatnega detektiva , ki je na kakšnem od pogostih Rodetovih obiskov v Sloveniji prišel do potrebnega vzorca, ki so ga potem na zahtevo in po plačilu Petra S. v laboratoriju analizirali in mu izročili rezultate? Na sodišču si s temi rezultati res ne bi mogel pomagati, bi pa seveda v primeru zanj neugodnega "uradnega" rezultata lahko zahteval kakšno super analizo v kakšnem neodvisnem laboratoriju v kakšni tretji državi ali celo v sami Nemčiji katere državljan je.

Brez panike. Ta hipoteza ni zrasla na mojem zeljniku in je produkt nekoga, ki malo bolje pozna nekatera ozadja v Sloveniji in moč vplivov ter povezav med vrhovi RKC in določenimi strokovnimi institucijami in političnimi ter oblastnimi organi. Zdela se mi je precej neverjetna, ker vsaj nekaj malega zaupanja v korektnost in uradno strokovnost naših institucij le še premorem. Se pa mi je hipoteza zdela tako zanimiva, da se nisem mogel upreti skušnjavi, da o tem vsaj nekaj ne bi tukaj zapisal. Nemogoče namreč danes skoraj ni več nič. Ne obstaja le to kar vidimo, slišimo ali lahko otipamo, temveč tudi še veliko tistega kar je izven dosega naših čutil in zdrave pameti.




sreda, avgust 29, 2012

Najboljše šale tega tedna!

Dr. Vinko GORENAK, vidni član Janševe SDS in notranji minister aktualne vlade:

»Pred roko pravice smo enaki vsi« 

 

Angela Merkel, nemška kanclerka in vrhovna šefica EU ter še ena redkih med voditelji evro skupine, ki se dela, da verjame v evro:

»Naša srca krvavijo za prizadete Grke«







Kardinal Franc Rode, domnevni oče, ki to nikakor ne želi biti, o razhodu s Tanjo Bredo, ko  je on odšel sam ona pa očitno ne:

» Razšla sva se kot Črtomir in Bogomila«


 
Demokracija, (avtor članka Bojan Požar) najbolj resnicoljuben novinar objavlja v najbolj resnicoljubnem mediju v Sloveniji:

Ali za člankom o » Rodetovih otrocih« stojijo udbovske strukture?



Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Anton Stres očitno že danes ve kakšen bo rezultat morebitnega DNK testa in kakšna bo razsodba sodišča, če bo sodišče o tem odločalo:

"konstruktom, lažem in polresnicam ne bomo nasedli" ter da bo zgodba na sodišču dobila razsodbo in sklep, kakor ju zasluži

torek, avgust 28, 2012

Kdor drugemu jamo koplje...............!

Uranovega otroka, ki naj bi ga imel in naj bi ga zaradi tega izgnali iz rodne dežele Slovenije v izgnanstvo v Trst, ne morejo najti. Rodetov sin pa je kar padel z neba. Dobil je ime in priimek, njegova mati je dobila identiteto, pa še ljudje v kraju kjer sta skupaj nekoč v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja živela mladoletna Tanja Breda in mladi Franc Rode so se začeli spominjati zanimivih dogodkov iz tistega časa.

 Kot lahko preberemo v današnjem spletnem Delu, želi "sin" po imenu Peter tudi  analizo DNK, ker verjame, da je današnji kardinal Franc Rode njegov oče in naj bi najel celo odvetniško pisarno s pomočjo katere želi na sodišču razvezati ta skrivnosti vozel svojega spočetja. Škof Alojz Uran je v obupu, da opere svoje dobro ime,  javno ponudil svoj vzorec DNK in tako želel ovreči trditve, da je oče nekemu otroku. Ob tem sem se tudi sam na straneh tega bloga spraševal od kdaj pa je biti oče otroku tako hud greh, da te na stara in obnemogla leta življenja celo izženejo iz lastne domovine kot kakšnega največjega zločinca.

Javna skrivnost v cerkvenih kot v laičnih krogih je, da za tem Uranovim izgonom stoji kardinal Franc Rode. Pravi razlogi zakaj s škofom Uranom počnejo to kar se mu dogaja v tej današnji zgodbi niti niso tako zelo pomembni, ker njegovo "očetovstvo" v slovenski katoliški ali laični javnosti nikoli ni bilo problematizirano ali predmet kakih govoric in moralnih obsodb. Zgodba o sinu, ki se je pojavil in "želi svojega očeta", ki pa naj bi bil kardinal Franc Rode, pa se bo vsekakor zasukala precej drugače kot zgodba škofa Alojzija Urana.

Kardinal Franc Rode, ki je v domovini znan tudi po svojim simpatijah do nemških ovčarjev in kant za smeti, bo sedaj morebiti moral pokazati tudi še kakšno "simpatijo" do otroka, ki želi vedeti kdo je njegov oče. Če je v  pisanju novinarja Dela vsaj nekaj resnice in ni razloga, da bi mislili, da je ne bi bilo, potem bo bojeviti ter ostrojezični kardinal Franc Rode svojo nedolžnost lahko dokazal le z analizo DNK. V njegovem primeru bodo vzorec njegove DNK imeli vsaj s čim primerjati, česar v Uranovem primeru zaenkrat še ne moremo trditi.

Pa bom tudi tokrat še enkrat ponovil, da biti oče otroku ni in ne more biti greh. Ne po naravnih, civilnih in ne po cerkvenih paragrafih. Odrinjanje in zatajevanje lastnega otroka pa je greh po božjih postavah ter vseh prej navedenih družbenih normah in še hudo moralno ter etično sprevrženo dejanje. Tega se gotovo zaveda tudi kardinal Franc Rode in namesto groženj s sodnim pregonom raziskovalnemu novinarju, bi bilo zanj primerneje, da izziv "sina?" sprejme in ponudi dokaze s katerimi bo njegove sume, da je njegov biološki oče, ovrgel. Le tako bo lahko zavaroval svoje dobro ime ter visok položaj, ki ga zaseda v cerkveni hierarhiji. Enak moralno etičen odnos do sveta in boga kot ga zahteva od svojih vernic in vernikov naj sedaj pokaže tudi sam.

ponedeljek, avgust 27, 2012

V stranki samih poštenjakov imajo očitno težave!

Po poročanju požereporta imajo v Virantovi Državljanski listi in stranki največjih poštenjakov ter brezmadežnih moralistov neprijetne težave s skrivnostnimi denarnimi nakazili. Denar prihaja na TRR njihovih članov ne da bi ti reveži vedeli kdo jim nakazuje in s čim naj bi si ta nakazana sredstva prislužili ter kako je pošiljatelj ( skrivnostni donator ) prišel do številk njihovih računov. In zakaj je za nakazila izbral prav ta dva gospoda in ne koga drugega iz stranke????

Vsaj dva vodilna politika Državljanske liste, Janko Jenko, politični direktor stranke, in Jani Toroš, vodja kabineta ministra za finance Janeza Šušteršiča, sta pred tremi ali štirimi tedni prejela dve sumljivi finančni nakazili.
 Jenko je na svoj osebni transakcijski račun dobil pet tisoč evrov, Toroš pa 3.200 evrov na transakcijski Inštituta za inovativni management, kjer je predsednik sveta. Pri nakazilu, ki ga je na TRR pri Novi ljubljanski banki prejel Jenko, je pisalo "vračilo kredita," pri nakazilu na inštitut (TRR pri SKB banki) podrobnosti niso znane, računovodkinja inštituta je namreč na dopustu. Oseba, ki je po dostopnih podatkih denar nakazala Jenku in Torošu, pa naj bi bila ena in ista. Gre za neznanega Kristjana Žagarja.

Tako med ostalim piše Požar danes na svojem znamenitem portalu. In potem še dalje navaja: 
 
Zgodba z nenavadnimi nakazili se je začela "kriminalno" zapletati v petek, ko je eden od novinarjev Slovenskih novic po telefonu poklical Janka Jenka in Janija Toroša, češ pred seboj ima bančne izpiske, ki dokazujejo, da sta ta denar (5.000 in 3.200 evrov) dobila kot provizijo za podelitev igralniških koncesij razvpitemu ljubljanskemu poslovnežu Sergeju Racmanu. Ki mu je (oziroma njegovemu podjetju Onisac), spomnimo, vlada na predlog ministrstva za finance pred kratkim res podelila koncesijo za igralni salon na Miklošičevi ulici v Ljubljani. Novinar naj bi Janku Jenku in Janiju Torošu še dejal, da bančni izpisek tudi dokazuje, kako je Racman (prek nekega svojega podjetja v Celovcu) denar nakazal Jenku in Torošu.

Prav rad bi danes v prostorih državnega zbora srečal izobčenega in popljuvanega poslanca Ivana Vogrina, ki se mu sedaj privoščljiv nasmeh zagotovo razteguje vse tja do ušes. Je Vogrin kaj o tem že vedel in je na svoji zadnji tiskovni konferenci imel kaj od tega v mislih, ko je na račun stranke in njenega vodstva naslovil nekaj krepkih? Kakor koli že, Vogrin res ni rabil dolgo čakati, da je dobil vsaj delček zadoščenja za vse grde besede in brutalna ravnanja, ki jih je bil deležen v zadnjih mesecih, ko so pljuvali po njem in ga metali iz Državnega zbora ter stranke. 

Največjim poštenjakom in brezgrešnim moralistom Virantove stranke Državljanska lista se je hitro povrnilo. Očitno imajo tudi sami "strice v ozadju", ki veselo nakazujejo denar, ne povedo niti tega za kakšne namene in se pri tem niti ne predstavijo. Samo nakazujejo. To so koristni "strici" in ne tisti Jankovičevi, ki bi sami potrebovali kaka podobna nakazila, ker jim Virant in njegovi koalicijski neoliberalni kolegi neprestano zmanjšujejo pokojnine ter grenijo življenje.  


 

sobota, avgust 25, 2012

Kdor ni za svoje, tudi za druge ni.....!

V državnem podjetju Plinovodi zanikajo, da sta bili zaposlitvi hčerke premierja Janeza Janše in sina poslanca Jožeta Tanka politični. Oba sta v celoti izpolnjevala razpisne pogoje, pravijo.

Nika Janša in Tadej Tanko sta se po poročanju Mladine v preteklih mesecih zaposlila v državnem podjetju, ki upravlja slovenski plinovodni sistem.

Kdaj pa bosta gospoda poskrbela za svoje sinove in hčere, če ne sedaj, ko sta na oblasti?

Seveda ne gre za prav nikakršno politično kadrovanje in zaposlitev, temveč sta bila mladenka in mladenič izbrana na osnovi svojih z  velikim trudom pridobljenih šolskih kvalifikacij, bogatih strokovnih izkušenj in socialnih kriterijev. Izpolnjevala sta prav vse pogoje razpisa ( in še veliko več )  ter je kakršen koli dvom v legitimnost njune izbire le nesramnost brez primere in bi se to dalo že skoraj okvalificirati kot poskus nasilnega rušenja vlade in odkrit napad na državni zbor in poslansko skupino SDS. 

Zakaj pa v tem nihče ne vidi tega. da se je slovenska armada mladih izobraženih in brezposelnih zmanjšala za dva ( 2 ) kar je velik dosežek aktualne slovenske politike ter vlade in očitno že tudi prvi vidni rezultat nove politike prožne zaposlitvene varnosti, ki se uvaja v državi. 

Glavni strankarski čvekač, medijski strokovnjak in demagog je že dobil potrebna napotila in navodila kako je potrebno na pravilen ter prepričljiv način slovensko javnost seznaniti z razlogi za zaposlitev dveh mladih vrhunskih strokovnjakov in tako utišati nesramneže ter zlonamerneže iz vrst stricev iz ozadja, volilnega štaba predsednika države, Kučanovega klana, Jankovičevega udbomafijskega podzemlja, krogov prikritih komunistov in drugih sovražnih okolij. 

P.S.: Merklova naj bi k takšni kadrovski rešitvi prikimala, proti pa naj ne bi imel tudi nič noben ambasador.

četrtek, avgust 23, 2012

Pismo obupanih in prevaranih!

Odkod se je to pismo vzelo in komu vse je bilo posredovano mi ni znano. Začelo pa je krožiti po spletu in v nekaterih desničarskih krogih je sprožilo pravo paniko. Nekateri mu celo očitajo, da poziva k nelegitimni zamenjavi oblasti in rušenju aktualnega režima. Seveda v "pismu" ni nič takšnega in od kdaj je zahteva ljudstva, da se slaba in škodljiva oblast zamenja za boljšo ter koristnejšo lahko nelegitimna?

Oglejmo si torej kaj nam podpisniki "pisma" sporočajo:


»Politična in ekonomska kriza ter kriza vrednot nas je, skupino državljanov, spodbudila, da se ponovno medsebojno povežemo in izrazimo svoje nestrinjanje s stanjem v državi. Vsi spodaj podpisani nimamo nikakršnega interesa politično se udejstvovati, imamo pa namen slovensko javnost spodbuditi k novi ustvarjalnosti in upiranju sedanjemu političnemu stanju v državi. Vsi spodaj podpisani smo v prejšnji državi in v samostojni državi Sloveniji ter k njeni osamosvojitvi prispevali pomemben delež. Ni nam šlo in tudi zdaj nam ne gre za oblast tako, kot je sedanji oblasti, ki je, skupaj z ostalimi, v dvajsetih letih samostojnosti pripeljala državo v stanje, v kakršnem smo. In tega je potrebno spremeniti. Bojimo se, da tega obstoječa oblast ni sposobna, da je premalo povezovalna, da nasprotuje vsem drugače mislečim, kar ne pelje državo iz krize. Za tako državo si nismo prizadevali. Ne pristajamo na filozofijo življenja, ki se nam ponuja in ne pristajamo na manipulacije z ljudmi, na nespoštovanje ustave, ponarejanje zgodovine, siromašenje ljudi, hitre, neutemeljene posege v vojsko, policijo, zdravstvo, kulturo, šolstvo, šport, v enostransko usmerjene resnice, na stanje izrednosti, nujnosti, na demontažo pravne države. Hiša demokracije-parlament je postala prizorišče infantilnih razprav, kjer poslanci glasujejo čredno v posmeh volivcem in demokraciji, javne razprave v nekaterih odborih pa so pod mejo še sprejemljivega okusa.

Pozivamo vso slovensko javnost, da se upre praksi, po kateri se veliko odločitev sprejema in odloča izven sistema in mimo oči javnosti in se s tem ustvarja škoda vsem nam državljanom in prebivalcem Slovenije. Pozivamo vsakega posameznika, ki mu ni vseeno za Slovenijo, vsa društva, organe in organizacije k resnemu in odločnemu reševanju vseh družbenih vprašanj. Posebej pozivamo na nestrankarsko obnašanje, ker so nas posamezniki, ki ščitijo svoje interese prek strank pripeljali v takšno situacijo. Ni vsemu kriva svetovna kriza, kar potrjujejo prakse nekaterih drugih držav, ki so se pravočasno prestrukturirale. Tranzicijska zakonodaja je omogočila in legalizirala ropanje državne lastnine. Očitno je, da nekaterim ni samo do Slovenije. Nam pa je. Zato pozivamo, da zaostrimo vprašanje odgovornosti do nosilcev javnih funkcij, da jim s striktno kontrolo, oglašanjem in opozarjanjem na vse odklone, manipulacije in odločanja mimo sistema, onemogočimo nadaljnje sesutje države. Slabše ne more biti, zato nas ne sme biti strah upreti se vsem tistim, ki svojega dela ne opravljajo v skladu s predpisi in v dobro nas vseh. Ne dovolimo, da manjšina upravlja tako, kot upravlja in zapravlja več, kot si zasluži.

Spodaj podpisani posebej pozivamo slovenske intelektualce, da se vsak na svojem področju odzove, da ponudijo rešitve za izhod iz krize, ker jih je treba opomniti, da je prišel čas, ko se je treba opredeljevati in je zato njihova odgovornost tem večja. Za Slovenijo gre. Prišel je čas, ko je nujna večja prisotnost slovenskih intelektualcev v razreševanju družbenih vprašanj. Svoj del odgovornosti za nadaljnjo usodo morajo prevzeti tudi oni, ker jih praktično ni čutiti.

Vsi spodaj podpisani smo leta 1991 prevzeli svoj del odgovornosti pri osamosvajanju Slovenije in ker to ni tista Slovenija, ki smo jo pričakovali in želeli in se naša pričakovanja niso uresničila, bomo po potrebi, najmanj pa vsak mesec, opozarjali slovensko javnost na posamezne probleme v državi, oziroma bomo vsako aktualno oblast z vso ostrino opozarjali na možne rešitve. Zato pozivamo vso slovensko javnost, da nas v teh prizadevanjih podpre.

Kot vodilne častnike TO, ki smo z orožjem branili plebiscitarno odločitev Slovencev nas žali tudi nepripravljenost države, da tudi po objavi orožarske trilogije Šurca in Zgage nima toliko poguma in vesti, da razkrinka vojne dobičkarje in nas opere sramote tudi v mednarodnem okolju. Bojimo se, da je ta afera dejansko postavila prag vrednot nove družbene ureditve.

Žalijo nas tudi izjave priletnega politika, da smo mi pripadniki TO nasledniki domobranske vojske iz obdobja 2. svetovne vojne. Nam je izdajstvo in kolaboracija z okupatorjem tuja in takšna sprevržena podtikanja res nismo pričakovali od člana prvega predsedstva.

Žali nas tudi skrajna servilnost dela slovenske politike, ki si podaja kljuke na vratih raznih veleposlaništev kjer jim dajejo napotke kaj smemo in kaj ne. Če se ne morejo znebiti recidiva Dunaja in Beograda, naj se raje ukvarjajo s čim drugim, politiko pa naj čim prej zapustijo, imamo dovolj mladih, sposobnih in ponosnih ljudi.

V izogib nadaljnje moralne, kulturne in ekonomske erozije naše mlade države in družbe, predlagamo naslednje ukrepe, če ne bo pričakovanega odziva bomo pred javnost prišli z novimi predlogi. Predlagamo:

• Odstop obstoječe vlade in oblikovanje tehnične vlade

• tehnična vlada naj takoj sprejme program ukrepov za zagon gospodarstva in novo zaposlovanje

• razveljavitev ZUJF in sprejetje novega, s katerim bi vsi državljani za dobo 1 leta prispevali 10 % od vsakokratnega zaslužka. Zbrana sredstva nameniti izključno za zagon gospodarstva.

• Davčna uprava naj poskrbi za takojšnje plačilo 100-tih največjih davčnih zavezancev in objavo njihovih imen ( gre za 270 mio EUR)

• Banka Slovenije naj objavi seznam 100-tih največjih dolžnikov v vsaki banki s predlogom uprav in nadzornih svetov, kako mislijo zadevo urediti s predlogom ukrepov zoper tiste, ki so odgovorni za slabe plasmaje

• Državni zbor naj sprejme zakon, s katerim bi zamrznili premoženje vseh tistih, ki imajo vrednost premoženja več kot 2 mio EUR, vse dotlej, dokler se ne ugotovi izvor tega premoženja

• Takojšno prenehanje funkcij politikov, ki ne spoštujejo odločitev Ustavnega sodišča.
Funkcionarji, ki so osumljeni korupcijskih dejanj ali so v kazenskem postopku bi morali odstopiti s svojih položajev.

• Takojšno prenehanje vračanja premoženja tujcem vključno z Rimo katoliško cerkvijo.

• Državni zbor naj sprejema predpise le po rednem postopku

• Državni zbor naj se razpusti, pred tem pa naj sprejme zakon, da na naslednjih volitvah ne more kandidirati nihče, ki je bil več kot 10 let v politiki

• Organom pregona določiti kot prioritetno nalogo pregon organiziranega in vseh oblik težkega kriminala

Nam gre samo za Slovenijo in ljudi v njej.

Pripadniki Teritorialne obrambe
Dolenjske iz leta 1991, Milice in prestopniki iz JLA«

Z analizo razmer v državi kot jo podpisniki podajajo v uvodnem delu "pisma" se seveda moramo strinjati. Pravzaprav bi jim lahko celo očitali, da so v svoji kritiki celo preveč zmerni in da so razmere v državi še veliko hujše ter dolgoročno usodnejše kot to avtorji pisma ugotavljajo.

Nekaj pomislekov bi lahko imeli le ob predlogu nekaterih ukrepov takšnih kot jih predlagajo oziroma, mogoče celo le samo na nespretno formulacijo nekaterih zapisanih predlogov.

Nekateri predlogi pa se že malce spogledujejo z nekdanjimi predlogi skrajnih desničarjev in pristašev lustracije kar pa naj demokratom ne bi bilo blizu. Če želimo boljšo družbo kot jo imamo danes, potem moramo biti boljši in bolj demokratični od teh, ki so nam takšno družbo kot jo danes živimo ustvarili.

Nekaj predlogov pa je vsaj 15 let prepoznih in se zadev v prvotno stanje na žalost ne da več povrniti z legalnimi pravnimi sredstvi. Nekaj malega pa bi seveda se še dalo rešiti in morebiti ropanje države in ljudstva vsaj omiliti.

Vendar takšni, pa še tako dobronamerni in zaskrbljujoči, pozivi ne morejo veliko prispevati k nujnim spremembam, če za njimi ne stoji organizirana politična ali dovolj močna civilno družbena organizacija z vso svojo kadrovsko, finančno in organizacijsko ter drugo potrebno logistiko.

Dan spomina!

Zakaj se po ukazu spominjati le tistega slabega in tragičnega ter hudega  kar se je našim prednikom, dedom in očetom v preteklosti dogodilo? Skušajmo v teh zelo nesrečnih časih biti vsaj malo pozitivni in svoj spomin usmerimo v čase, ko nam pa je bilo lepo. Veliko lepše kot nam je danes in vsekakor veliko lepše kot bo jutri našim otrokom in vnukom.

Mogoče pa bomo z usmeritvijo spomina v stare lepe čase dobili nove ideje in novo moč za premagovanje težav v katere so nas spravili pokvarjeni, grabežljivi in hlapčevski slovenski politiki in njihovi potrčkoti organizirani v razne izkoriščevalske in zajedavske elite.

Želeli so si torej imeti "dan spomina" in dobili so ga. In vzemimo si ga tudi ostali, ki skupaj z njimi na ukaz ne želimo blatiti lastnih dedov in očetov in pljuvati po lastni zgodovini. Če že v bližnji prihodnosti ne moremo videti nič lepega in vzpodbudnega, pa se na ta dan ozrimo nazaj, ker tam v tistem minulem včerajšnjem času, ki so nam ga nasilno uničili, je lepega bilo veliko.

sreda, avgust 22, 2012

So se tega spomnili sami ali jim je tudi tokrat pomagal kak ambasador?


Vir: požareport, 22.08.2012

Viri iz vladne koalicije: Novo ime za slovenskega Montija; dr. Boris Pleskovič, ki naj bi ga kot navaja Požar predlagali v krogih Zbora za republiko. Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa. Pleskovič je delal v Svetovni banki v Washingtonu, na slovenski politični sceni pa se je pojavil leta 1990, ko je postal ekonomski svetovalec tedanjega predsednika Demosove vlade Lojzeta Peterleta

Takrat torej, ko se je slovenska tragična zgodba pričela in ima tako vsekakor zasluge za  propad slovenske države. Kar je pred enaindvajsetimi leti uspešno pomagal začeti uničevati naj torej sedaj še uspešno dokonča. Očitno hudič jemlje šalo in desničarji v veliki paniki iščejo rešitve. Jim tudi tokrat v ozadju svetuje in pomaga kak ambasador ali pa se uspevajo do takšnih in podobnih paničnih predlogov prebiti kar sami?  Očitno so začeli dvomiti v sposobnosti Velikega vodje in sedaj bi jim še kako prav prišel kdo, ki bi ga uspeli instalirati na vrh, da jim zavaruje stečene privilegije in koristi.

 Na vrhu kake morebitne tehnične vlade ali vlade narodove enotnosti ne potrebujemo intelektualnih janičarjev in ljudi, ki so sejali kar danes vse nesrečni žanjemo. Dovolj je bilo eksperimentiranja z raznimi neoliberalnimi ter njim podobnimi eksperimenti preko hrbtov osiromašenih ter v bedo pahnjenih ljudi živečih v deželi slovenski.. Državljanke in državljani te dežele nismo več pripravljeni izigravati laboratorijskih miši raznim neoliberalnim in fašističnim političnim ekonomistom ter njihovim ideološkim in političnim izvrševalcem. Dovolj je bilo! Pokazali ste kaj veste in kaj zmorete in sedaj je prišel čas, ko naj se dela lotijo tisti, ki res vedo kaj počnejo in zakaj kaj počnejo. Naj bo zadnje veliko tranzicijsko dejanje v Sloveniji stečaj vaših neoliberalnih in fašističnih idej in eksperimentov ter začetek nekaj novega z novimi in zaupanja vrednimi ljudmi, Dovolj nam je tudi že neprestanega mešetarjenja ljubljanskih krogov in vseh vrst ljubljanskih elit. O svoji bodočnosti odslej želimo odločati vsi državljani celotne države in koristno bi bilo, da »periferiji« prisluhnete, ker vi tam v Ljubljani ste se izčrpali v svojih neprestanih spopadih in bojih za dediščino prejšnje države in delitvi vsakokratnega povolilnega plena preostanka dobrin in privilegijev ter drugih ugodnosti mlade države Slovenije.

Plagiator ima vsekakor boljši predlog.Če je slovenska politika s svojo razvejano strankokracijo in njenimi politikantskimi elitnimi priseski  kadrovsko, politično in moralno bankrotirala in je rešitev v tehnični vladi ali vladi narodove enotnosti, potem bomo »slovenskega Montija« poiskali sami doma. Imamo jih dovolj, ki imajo znanja in premorejo potrebne veščine, da rešijo to kar ste vi in vaši potrčkoti zapravili in uničili. Eden od takšnih je nedvomno dr. Franjo Štiblar, ki ga niti ni potrebno posebej predstavljati, ker je malo bolj informirani ter zainteresirani slovenski javnosti več kot dobro poznan. Kdor pa želi o znanem ekonomistu in profesorju ljubljanske pravne fakultete vedeti kaj več, pa naj si pomaga s stricem Googlom in materiala za potešitev njegove radovednosti mu bo ponujeno v izobilju. Tisti zahtevnejši pa naj se lotijo prebiranja katerega od njegovih številnih strokovnih književnih del.

torek, avgust 21, 2012

V ustavo zapisano "fiskalno pravilo" je enako. ...... diktatura!

Vedno bolj se priklanjam vsem, ki v zapisu "fiskalnega pravila" v ustavo vidijo uvedbo diktature in fašizma z novim ter sodobnim obrazom. Slovenska politika je sploh dovzetna za vse takšne in podobne novotarije h  katerim jo vzpodbujajo kapitalsko finančne svetovne ter predvsem evropske elite. In če potem k temu prištejemo še naše slovenske notranje zgodovinske spore ter nikoli preživete narodno ideološke ter delitvene svetovno nazorske travme, je slovenska družba prav idealno gojišče teh novih fašistoidnih in nedemokratičnih  idej. To je prav lepo dokazala tudi aktualna vladajoča koalicija pod Janševim vodstvom, ko se je lotila preimenovanja vojašnic, zapacala državno proslavo in sedaj še s tem nesrečnim "novim praznikom" 23. avgustom. Novi nastajajoči  totalitarizem v smrtnem strahu, da ne bi bil tako med ljudmi tudi prepoznan, sedaj obračunava z nečim česar že dolgo več ni in nečim kar je le še zgodovinsko dejstvo.

V resnici vlada med desničarskimi evropskimi in predvsem med vzhodnoevropskimi ter tako tudi slovenskimi političnimi elitami še vedno prav patološki strah le pred komunizmom oziroma socializmom. In imajo kar prav, da se nekaj od tega zelo bojijo, ker so v slabih treh desetletjih uspeli ustvariti pogoje in razmere v katerih so namesto blaginje ustvarili vedno bolj poglabljajoče se siromaštvo in ljudskim množicam uničili bodočnost. Ne združena Evropa, takšna kot prav sedaj nastaja in ne skupna valuta evro, ne moreta več rešiti nastalih težav. Formula "veliko različnosti združenih v eni enotnosti" se je sesula in sedaj jim je preostala le še ena in edina možnost, da skušajo elite projekt ter s tem svoje pozicije rešiti z demontažo demokratičnih, pravnih, kulturnih, političnih in socialnih standardov ter uvajanjem diktature, ki jo vse več ljudi prepoznava kot neko novo pojavno obliko fašizma. Čeprav se takšnemu  poimenovanju družbenega, ekonomskega in političnega stanja, ki pravkar nastaja pred našimi očmi in v katerega  nas peljejo, vsi izogibajo kot hudič križu, je vendarle na razpolago več kot dovolj močno prepoznavnih dejstev ter družbenih dokazov, da gre točno za to. Samo zunanjo formo pravilnega poimenovanja nečesa ali nekega stanja je mogoče z raznimi demagogijami in drugimi propagandnimi sredstvi ter triki prikriti ali celo zakriti. Vsebina družbenih, socialnih, političnih in kulturnih preobrazb družbe ter njenih nasilnih sprememb, pa je sama po sebi dovolj grozeče zgovorna in se teh nevarnosti zaveda vedno več osveščenih ljudi.

Pri tem se postavlja vprašanje koliko se tega v resnici zavedajo tudi politične stranke, ki se razglašajo za leve in koliko tisti del inteligence in kulture, ki se svetovno nazorsko uvršča na levico. V Sloveniji bomo to hitro ugotovili. Prvi takšen test bo zahteva Janeza Janše in njegove vladajoče koalicije po vpisu tega nesrečnega fiskalnega pravila v ustavo. Takrat, ko bo državni zbor o tem glasoval, bo usoda državljank in državljanov Slovenije kar za lep čas ali zapečatena v okove novega totalitarizma in diktature ali pa bodo  nastopile nove okoliščine v katerih bo potrebno z novimi ljudmi ter novimi močmi  poiskati nove poti in rešitve v iskanju vzdržnih kompromisov za ohranitev doseženih političnih, socialnih, kulturnih in pravnih standardov. Boga v nebesih se ne da kar tako zamenjati z Združeno Evropo in evrom in za nekaj takega, kar niti pogojev preživetja več nima, za vedno žrtvovati države. svobode in slovenstva. Lačni, goli, bosi in ponižani bomo v vsakem primeru. Če pa bi sami hrabro prevzeli odgovornost za svoj obstoj in svoja ter naših otrok in vnukov jutrišnja življenja, pa bi nam ostala vsaj realna vera ter upanje v morebitno neko jutrišnjo boljšo narodno in ljudsko prihodnost, čemur bi se v nasprotnem verjetno za večno odrekli.

Končna odločitev o naši usodi tako ne bo sprejeta z glasovanjem v državnem zboru o fiskalnem pravilu, temveč jo bomo v primeru izglasovane spremembe ustave, sprejeli v svoji narodni in ljudski zavesti ter v zavedanju usodnosti časa ter zmožnosti pogumnega kolektivnega prevzemanja odgovornosti ter potrebnih dejanj za našo jutrišnjo bodočnost.





petek, avgust 17, 2012

Ubi Plagiatorja!


Siolovci so včeraj na svoji spletni strani res presegli samega sebe. Najprej so obdelali varuhinjo človekovih pravic, ker ni sledila njihovi zahtevi po konkretni in jasni obsodbi vsebine, ter takrat še neznanega avtorja grozilnega sporočila Janezu Janši in njegovi družini, vzeli v bran filozofa Vezjaka in v istem dahu  tudi sami odkrili še enega potencialnega terorista, ki preko spleta grozi. 

Objavili so ime bloga ( suum cuique )na katerem naj bi bile objavljene grožnje njihovemu novinarju  Aleksandru Koledniku in filozofu dr. Borisu Vezjaku ter vse ponosni zapisali, da so zavarovali dokaze, ker bodo blogerja prijavili policiji. Z velikim zanimanjem sem odklikal na ta blog in tam res našel oba sporna prispevka od katerih prvi, ki se nanaša na dr. Vezjaka, nosi naslov »Ubi Borisa Vezjaka« in drugi, v katerem naj bi se grozilo Siolovemu novinarju pa » Ubi Aleksandra Kolednika«.

Z branjem obeh prispevkov sem začel v velikem pričakovanju potrditve navedb Siolovega  Urbanije, da bom v njih našel grožnje s smrtjo obema gospodoma, ki sta navedena v naslovu prispevkov. Preberem prvič in se že prav pošteno prestrašim, ko ugotovim, da se skoraj z vsem kar je avtor zapisal strinjam in da nisem uspel najti groženj s smrtjo. Je z mano res že nekaj tako hudo narobe in sem morebiti tudi sam že zapadel pod vpliv splošne slovenske šizofrene miselnosti, da smo vsi v veliki nevarnosti, ker okrog nas tekajo sami potencialni morilci in atentatorji? Pa zberem misli, se umirim in pričnem s ponovnim branjem. Ja hudiča, ponovno ugotovim, da se z vsem napisanim strinjam in nikjer ene same črke, kaj šele besede ali stavka, iz katerega bi se dalo vsaj s kakšno specialno forenzično tehniko izluščiti komu kakšno grožnjo s smrtjo. Nič od tega in še enkrat en sam velik nič od kakršne koli grožnje komur koli.

Razen seveda besede »ubi« v samem naslovu obeh prispevkov. Pa še ta besedica ni avtorstvo pisca obeh prispevkov na tem blogu, temveč je avtor le povzel in priredil naslov svojih prispevkov po naslovih slovenskih medijev, ki so ta nesrečni »ubi« veselo in masovno objavljali prav zadnjih nekaj dni. Ubi Janšo, ubi varuhinjo človekovih pravic, ubi Jankoviča, smrt komunistom, smrt južnakom, smrt pedrom in lezbijkam in tako dalje vsak dan v vseh medijih in grafitih po deželi sami »ubiji« in  smrti nekomu. Pa nič od tega občutljivih Siolovcev vse do »ubi Janšo« in elektronskega sporočila nekega neuravnovešenega ter verjetno v času pisanja še krepko pijanega Bogomira, ni prav nič motilo. Na svoji spletni strani niti kake posebne pozornosti niso posvečali grožnjam tistim, ki jih očitno sami nimajo prav nič radi. Siolovoci nam torej posredno sporočajo, da »onim drugim« se sme groziti in teh groženj ni potrebno jemati kot kakšno posebej nevarno družbeno deformacijo. Grožnje »našim« pa so seveda nekaj povsem drugega. Našim groziti pa se ne sme in je potrebno vse, ki bi v povezavi z "našimi" le posredno uporabili kakšno besedo, ki jo je mogoče povezati z grožnjo, takoj preganjati ter obsoditi in če se le da tudi zapreti ali kako drugače onemogočiti.

Če so Siololovci svojo napoved res tudi uresničili in prijavo policiji tudi posredovali, potem so policistom zelo polepšali dan. Verjetno se še danes krohotajo in so zagotovo zadolžili kakšnega policijskega vajenca, da  se izkaže in v obeh inkriminiranih prispevkih najde grožnjo s smrtjo obema v naslovih navedenima gospodoma.

So pa Siolovci naredili odlično reklamo temu blogu in blogerju, ki ga ustvarja. Za to sem jim tudi sam zelo hvaležen, ker priznam, da tega res dobrega bloga doslej nisem poznal in ga prebiral. Odslej ga seveda bom. Prav s tem namenom, pa sem tudi podobno kot moj blogerski kolega, ta prispevek naslovil »Ubi Plagiatorja« v tihem pričakovanju, da morebiti tudi zame naredijo kaj podobnega in povabijo bralce k prebiranju prispevkov na tem blogu. Mogoče pa bom deležen celo časti s kakšno prijavo policiji ali tožilstvu. Besedica »ubi« v naslovu bi morala vsekakor zadostovati in pritegniti njihovo pozornost.

sreda, avgust 15, 2012

Veliki blefer in manipulator ponovno v svojem elementu!

Karel Erjavec, slovenski zunanji minister, predsednik koalicijske in vladne stranke DeSUS in samooklicani svetnik ter zavetnik slovenskih upokojenk in upokojencev, je ponovno v elementu v katerem se odlično počuti in kjer je pravi mojster.

Tako kot je svoje članstvo, dotedanje simpatizerje ter volivce nategoval takoj po volitvah in to potem še uspešno ponovil ob sprejemu vladnega paketa siromašenja državljank in državljanov, sedaj vse skupaj namerava le še ponoviti, ko vlada pripravlja nadaljevanje ljudskega siromašenja in pehanja v bedo. Prav zanimivo bi bili vedeti koliko je še v tej državi bedakov, ki temu političnemu manipulatorju in mojstru blefiranja sploh še kaj verjamejo? Vedno, ko je Erjavec bil v kakšni vladi je iz tiste vlade  skoraj dnevno  odhajal in že naslednji dan nazaj vanjo tudi prihajal. Pri tem početju pa se mu niso uspele dovolj odločno upreti niti upokojenske organizacije, ki naj bi zastopale interese upokojencev in ne lastno članstvo, ki je za javnost uprizarjalo razne notranje upore za katere se je že v naprej vedelo, da nimajo namena spremeniti v stranki DeSUS prav ničesar. Stranka je s svojimi sedanjimi kadri na republiškem in na največjem delu regijskih ter občinskih nivojih več kot zrela, da se jo pošlje na smetišče zgodovine.

Bleferski manevri Karla Erjavca in njegovih potrčkotov v vodstvu stranke, ne prepričajo več nikogar, ki ima v glavi vsaj še nekaj soli.  Matrica zavajanja slovenske javnosti je bila že zdavnaj spregledana in s ponavljanjem starih štosov tokrat Erjavec prav gotovo ne bo več uspešen. Ne bo več mogel javnosti prodajati tega kar sta se z Janšo predhodno dogovorila in uskladila, da bi rešila koalicijo in sočasno še Erjavca in njegovo stranko DeSUS. Erjavcu so tokrat karte padle na mizo in se razkrile ter tako nameravane igre ne bo več mogel odigrati kot si jo je želel. Tudi v rokavih skritih adutov nima več, ker tokrat že igra z daleč prekratkimi rokavi.

Ministrskemu mestu ter mestu predsednika koalicijske in vladne stranke in z vsem tem povezanim privilegijem ter koristim se Erjavčev Karlek ne bo kar tako odrekel, ker ve, da skoraj zagotovo minister ne bo več nikoli in da tudi nikoli več koalicijske ali vladne stranke ne bo vodil. Karlek je brihten mož in vsaj zase bo vedel poskrbeti, ker za upokojence in njihove volilne glasove mu je pa tokrat res že vseeno.


torek, avgust 14, 2012

Koga pisci grafitov smejo ubijati in koga ne!

Nekje ( baje v Ljubljani ) naj bi se te dni pojavil ta grafit in desni mediji so zagnali vik in krik ter celo od varuhinje človekovih pravic zahtevali ostro obsodbo. Oglasil se je na svoji spletni strani tudi najbolj znan mariborski filozof in malo "pofilozoviral" ter pomodroval okrog sporočila tega grafita.

Spomnim se, da se je pa že pred časom, tudi baje nekje v Ljubljani, pojavil podoben grafit, ki naj bi glasil: Zoki ubi Janšu! V sporočilnosti se oba grafita seveda ne razlikujeta. Kdo piše te grafite in s kakšnim pravim namenom pa je seveda že drugo vprašanje, ki bi ga morala razrešiti policija. Morda ga celo bo. Je pa res zanimivo predvsem to v kakšnem političnem trenutku se takšni grafiti pojavijo in kako se potem nanje odzovejo nekateri mediji. Pa se tokrat v to ne nameravam spuščati in špekulirati, ker bi te grafite lahko z določenim namenom pisali tako Janševi največji verniki kot tudi njegovi največji politični in ideološki nasprotniki. Razlog pisanja takšnih grafitov bi za obe potencialni skupini bilo z malo špekulacije relativno lahko obrazložiti in motive pojasniti.

Pa sam tega namena tokrat nimam. V nadaljevanju ponujam po vsebinski sporočilnosti skoraj enak grafit in smo takšne ter zelo podobne grafite pred nekaj meseci lahko srečevali in prebirali skoraj v vseh večjih mestih Slovenije.

Se spomnite tega in njemu podobnih grafitov iz naše bližnje preteklosti? Ob tistih znamenitih paradah ponosa, pa še bolj v času sprejemanja Družinskega zakonika in potem v času pred referendumske kampanje, smo na mnogih mestih lahko prebirali takšne in podobne grafite. Tako kot gornji grafit poziva k uboju politika in predsednika vlade Janeza Janše, poziva ta grafit k poboju naših istospolno usmerjenih državljanov. Istospolno usmerjene državljanke so bile v primeru tega konkretnega grafita izvzete, ne pa v primerih nekih drugih, tudi v istem času objavljenih grafitov.

In nič se nekaj ne spomnim, da bi ti isti mediji in avtorji raznih prispevkov, v katerih se nad prvim grafitom, s katerim se grozi Janši, sedaj tako hudo zgražajo in na pomoč kličejo celo varuhinjo človekovih pravic ali kako drugače moralizirajo, v primerih prave poplave grafitov v katerih se je s smrtjo grozilo "pedrom in lezbačam" *( prizadetim se opravičujem za oba uporabljena izraza ) ravnali enako. Kaj jih je takrat oviralo ali kaj jim je preprečevalo, da bi bili dosledni svoji, tokrat tako zelo poudarjeni, moralno etični  in v nekaterih primerih celo javno deklarirani krščanski drži ?

Odgovora seveda ne bomo nikoli dobili, ker dvoličnost nekaterih medijev in avtorjev prispevkov na blogih ter drugih spletnih mestih ni več le očitna, temveč tudi prav vulgarno nesramna in še zelo nevarna.




ponedeljek, avgust 13, 2012

Najboljša šala današnjega dne!


Vir: POP TV 24 UR

Rode ne ve ničesar o vzroku za Uranov izgon

 

Kardinal Franc Rode je ob osemdesetletnici reda sester klaris v Turnišču zavrnil očitke o tem, da je odstavitev Urana le uvod v čistko, ki naj bi jo Vatikan pripravljal v Sloveniji. O Uranovem izgonu pa Rode ne ve ničesar.

Lepo je videti, ko se tudi najbolj resen mož občasno spremeni v velikega šaljivca. Ta preljubi in nesrečni Uran se jim bo še hudičevo zatikal v grlu. Dosegli so točno to kar so si najmanj želeli. Dobili so ljudskega svetnika brez vseh tistih njihovih zapovedanih procedur, izumljanja čudežev, imenovanj desetine komisij in podkomisij ter zapovedanega vajeniškega blaženstva do pridobitve mojstrskega svetništva. Svetnik se jim je enostavno zgodil. Res so čudna pota Gospodova.


nedelja, avgust 12, 2012

Črne sanje gospe ministrice!

Ljudmila Novak, predsednica koalicijske in vladne stranke Nova Slovenija ( NSi ), ministrica za Slovence po svetu in kot je videti, v zadnjem času še Janševa referentka za popravljanje tistega kar je njen šef zapacal, mi je včeraj ves popoldan na tretjem kanalu nacionalke vsa zgrožena razlagala v kakšnih hudih težavah da smo.

Vendar je o konkretnih težavah s katerimi se srečuje država povedala bolj malo. Več besed in časa je posvetila strahovom, da bi jo že letošnja jesen lahko odnesla z oblasti. To pa bi bilo res nekaj najbolj groznega kar bi se ji lahko dogodilo. In to ravno sedaj, ko je komaj postala ministrica. In je prestrašena ministrica tako pozivala svoje koalicijske partnerje naj vendar strnejo vrste in zaupajo njenemu in skupnemu šefu Janezu Janši ter ne povzročajo notranje koalicijskih in notranje vladnih težav.

Potem pa je svoj milo proseči pogled usmerila še proti opoziciji in jo rotila naj vendar podpre predloge in ukrepe največjega sina, ki ga je kdaj rodila kakšna slovenska mati, in preneha le kritizirati in vlado ovirati. Ter jih še prav prijazno in z nasmeškom pozvala, da tudi sami še kaj predlagajo. In na koncu je opoziciji ponudila še trdno sodelovanje ter obljubila, da bodo njihove predloge res dobro proučili in jih tudi upoštevali, če bodo boljši od koalicijskih.

Naši prestrašeni Ljudmili pa je v njenem nastopu iz spomina kar nekako ušlo, da bi pa opozicijci mogoče radi predlagali tudi kakšno svoje ime ob preimenovanju vojašnic ali pa bi mogoče kaj radi dodali k organizaciji državne proslave ali pa bi mogoče radi kaj rekli o vlogi domobranstva v preteklosti in morebiti še o čem, pa jih Ljudmila takrat ni povabila. Zagotovo so sedaj opozicijci ( razen Boruta Pahorja, ki je tako bolj Janezov in Ljudmilin kot Lukšičev ) malo jezni in razočarani ter v kakšne aktivnosti s katerimi bi zgroženi Ljudmili zagotavljali nadaljnje ministrovanje, skoraj zagotovo ne bodo šli. Janez in Ljudmila sta želela biti oblast in sedaj naj se izkažeta. S stokanjem in kazanjem s prstom na druge se jima ne bo ravno izšlo.

Tudi s pozivom opozicijcem, da naj sedaj, ko vrag jemlje šalo, kaj pametnega predlagajo, skoraj zagotovo ni najbolj resno mislila, ker si je res težko predstavljati, da bi predlogi opozicije lahko bili boljši od predlogov njenega šefa Janeza in ostalih koalicijskih ter ministrskih kolegov. Skoraj zagotovo se je to na koncu malo prijazno pošalila, da bi vlila opozicijcem vsaj malo optimizma in jim ponudila skromen razlog za dvig prepotrebne opozicijske samozavesti.

In na koncu svojega TV nastopa, je zaskrbljena Ljudmila TV gledalcem zastavila res neumestno in ob vsem še hudo retorično vprašanje, ali poznamo v tej deželi koga, ki bi lahko bil boljši oblastnik kot sta ona in Janez v tandemu ter ali je sploh mogoče sestaviti boljšo vladno koalicijo od sedanje? Da jo takoj potolažimo, ji na glas povejmo, ne, raje kar zakričimo: z vami ni mogoče sestaviti boljše koalicije in ne imenovati boljšega predsednika vlade in ne boljših ministrov od sedanjih!

Saj si vas sploh ne zaslužimo, ker tako slabi kot narod in prebivalci te dežele pa menda le nismo. Hudičevo smo morali nekoč grešiti, da nas je sedaj doletela ta božja kazen v podobi vaše koalicije in vaše vlade.

sobota, avgust 11, 2012

Aktualno kot ni bilo še nikoli!

PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE!

Geslo , ki ni bilo v zgodovini še nikoli bolj aktualno kot je prav v tem času in tudi nikoli bolj nevarno finančnim, kapitalskim in novo nastajajočim fašističnim elitam.

V Grčiji, na celotnem Balkanu, Sloveniji, Italiji, Španiji, Portugalski, Romuniji, Bolgariji, Madžarski in še v premnogih državah sveta, ogromne množice vedno bolj glasno ječijo pod bremeni, ki so jim skozi dobri dve desetletji naložile neoliberalne in fašistične elite povezane v mednarodne ekonomske, finančne, vojaške in politične zveze ter organizacije.

Strah in obup se v množicah postopoma spreminjata v jezo in bes. Kruljenje lačnih želodcev preglasuje kričanja raznih demagogov, ideologov in drugih skrbnikov lagodnega življenja svetovnih izkoriščevalskih finančnih ter kapitalskih elit. Grčija dobiva mlade. Veliko mladičev po celotni Evropi.

Drage Slovenke in cenjeni Slovenci se še spomnite kaj ste o Grkih govorili in pisali še pred nekaj meseci? Očitno je le res, da ima Bog dolgo šibo. Jo že čutimo. In to je šele začetek. Že jutri bomo drage Grke proglašali za brate in sestre v nesreči in revščini. Upam, da bomo zmogli vsaj toliko lastnega samospoštovanja ter narodnega poguma in se Grkom iskreno opravičili.

petek, avgust 10, 2012

Hrvati imajo afero! Zakaj pa je potem mi nimamo?

Da, očitno imajo Hrvati prav smrdečo afero. Jo imamo tudi Slovenci? Ah, kje pa. Pri nas je vse transparentno in čisto kot solza nedolžne deklice. In prav je tako. Na denar pa Slovenci res ne primemo. Nekaj takšnega kot so si privoščili odgovorni za nabavo zdravil v naši sosedi  Hrvaški, se v Sloveniji sploh ne bi moglo dogoditi. Kaj se ne bi moglo v Sloveniji dogoditi? Ja tega vendar, da bi koga odkrili, da si ne bi kdo kaj drugega mislil?

Dobil sem stavo!


Ko je notranji in policijski minister Vinko Gorenak zvil roko direktorju policije Janku Goršku in ga odstranil s te najvišje policijske funkcije, mi je bilo veliko kaj jasno. Z znancem sva se o tem pogovarjala in napovedal sem, da bo pa sedaj v nekaj dneh prost tudi Vladimir Vodušek

Moj naivni znanec, ki še vedno bebavo verjame v to kar govorijo uradni viri, mi je predlagal stavo, da bodo momljajočemu novinarju pripor podaljšali. Stavila sva in stavo sem očitno dobil. Ponovno ga bomo pili. Očitno lahko le še totalno pijani vse to kar se v tej deželi dogaja nekako prenašamo. Pijani ali popolnoma nori. Tretje možnosti enostavno več ni.

četrtek, avgust 09, 2012

Fašizem na pohodu!


Nastajajoči sodobni fašizem se niti veliko ne razlikuje od tistega starega in v drugi svetovni vojni premaganega. V resnici je le njegovo nadaljevanje s spremenjenim obličjem ter zaenkrat še z drugimi sredstvi pa še organiziranega nasprotnika nima kot ga je v komunistih  imel njegov predhodnik. Zasužnjevanje Evrope  izvaja zaenkrat le še s kapitalom, finančnimi in ekonomskimi podrejanji držav ter postopnim ukinjanjem demokracije. V drugih delih sveta ( predvsem arabskih ) pa z izvozom revolucij in  okrutnimi vojaškimi masakri nad prebivalstvom. Vse to je bilo nekoč že videno in  pretrpeto. Le da kar nekaj milijonov ljudi tega ni preživelo. Kako pa se bo tokrat končalo pa z gotovostjo ne more nihče napovedati. Razloga za kakšen optimizem zaenkrat ni nobenega..

Slovenija tukaj seveda ni prav nobena izjema. Lahko celo mirno zapišemo, da to kar se v Sloveniji predstavlja kot levica in sedaj tudi opozicija, je v resnici prava intelektualna in politična revščina in le ena sama velika potegavščina ter navadna manipulacija z  naivnimi državljankami ter  državljani. Janševa koalicija si tako lahko privošči prav neverjetne stvari in več kot očitno pelje državo v kaos, popoln polom ter revščino in na koncu v dokončno uničenje države. In kaj ob vsem tem počne tako imenovana »leva« opozicija? Joka in stoka ter nemočno vije roke, ne da bi ob tem zmogla vsaj en sam odločen in državotvoren ter politično drzen korak, da se Janšo in njegove koalicijske potrčkote še pravočasno zaustavi, preden bodo državo pripeljali v kako novo državljansko krvavo mikastenje in potem v popolno ekonomsko, socialno, kulturno in politično diktaturo. Vse poti, ki nam jih danes trasira Janševa koalicija namreč vodijo le v to smer.

Opozicijski politiki ( vsaj javno tako pravijo ) zaenkrat vztrajajo le še v nasprotovanju vpisa »zlatega fiskalnega pravila« v ustavo, čeprav nimajo jajc, da bi ljudstvu odkrito povedali zakaj temu v resnici nasprotujejo. Pa je stvar tako zelo preprosta in lahko razložljiva. Z vpisom tega pravila v ustavo je v državi tisti hip uvedena diktatura in vsa nasprotovanja ukrepom vlade in parlamenta s strani  sindikatov, opozicijskih političnih strank, neparlamentarnih strank ali gibanj civilne družbe ali samo organiziranih demonstrantov na ulicah slovenskih mest bodo protiustavna. Kaj pa to pomeni, pa bi moralo biti vsakomur jasno. Ne bi bila več nemogoča in tudi popolnoma izključena kakšna morebitna vojaška intervencija od zunaj, kot pomoč »demokratičnim silam?« proti ostankom »starih komunističnih sil?«, ki ogrožajo mlado slovensko demokracijo. To kar so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja doživeli Čehi in Slovaki s strani takratnega svojega velikega zaveznika in »prijatelja« bi se kaj lahko dogodilo tudi v današnjem času »ogroženim« Slovencem in njihovi mladi »demokraciji«. Le vlogo velikega prijatelja in zaveznika bi odigrali drugi. Pa še dober poduk ostalim kritičnim državam bi kakšen takšen prijateljski vojaško humanitarni poseg v neki nepomembni Sloveniji lahko bil.

Strah nastajajočega fašističnega totalitarizma pred nekim drugim in zaenkrat še neobstoječim konkurenčnim totalitarizmom je prav neverjeten. Demokracija v tistem pravem in žlahtnem pomenu besede se danes seveda prav nobenega totalitarizma ne bi več bala, ker bi imela dovolj moči ter ogromno podpore med ljudstvom, da se mu upre in ga zatre. Enega totalitarizma se tako boji le drugi totalitarizem, ker eden brez drugega niti preživeti in funkcionirati ne moreta. V pogojih enega totalitarizma, si ta novo rojevajoči fašistični totalitarizem za svoj razvoj ter obstoj enostavno mora poiskati onega drugega ter nasprotnega. Bog enostavno za svoj obstoj nujno potrebuje hudiča. In če ga ni mogoče najti v sedanjosti ali vsaj v bližnji prihodnosti, ga pač išče in najde v preteklosti ter ga na silo obuja v življenje, čeprav ga obuditi in oživeti ni več mogoče.

Zahteve po spremembi himne, uvajanje nekih novih bebavih praznikov, iskanje nevidnih stricev v ozadju, kriminaliziranje nasprotnikov ter zaščita svojih pristašev ne glede kakšni so njihovi grehi, kulturne in politične lustracije nasprotnikov režima, krepitev kulta osebnosti vodje, zavzemanje za stalno zmanjševanje  in celo ukinjanje delavskih, socialnih in drugih pravic, popolna kadrovska in organizacijska podreditev tajnih služb, vojske in policije ter vseh pomembnejših državnih institucij, neprestani napadi na sodno vejo oblasti, podreditev medijev in ustanavljanje svojih z državnim denarjem, koncentracija državnega premoženja v nekem holdingu, ki je pod nadzorom in kontrolo ene politične ter ideološko monolitne elite, namerna slabitev narodnega gospodarstva, ukinitev instituta »narodnega interesa«, podrejanje države tujim institucijam in predvsem kapitalskim ter finančnim združbam, poglabljanje zgodovinskega narodnega kulturnega boja in ideološke ter politične nestrpnosti med ljudstvom in še bi tako lahko naštevali dogajanja v deželi, ki seveda niso več slučajna in  ne vodijo h kakšnemu izhodu iz krize, temveč prej v hudo diktaturo, ki se na koncu lahko konča tudi krvavo.

Vse bolj glasne so tudi zahteve po »rezanju glav« kot opozorilu in v poduk vsem tistim, ki se ne bi pravočasno uklonili zahtevam aktualnega režima. Glave se seveda že krepko režejo in to kar nekateri imenujejo »Janšev kadrovski cunami« je prav to .Sedaj verjetno pri teh že javnih zahtevah gre že za »rezanje glav« na nižjih nivojih ter v okoljih, ki jih aktualni režim še dovolj ne obvladuje. Očitno pa se jim hudo mudi, ker vedo, da že to jesen in predvsem naslednje leto bo čas, ki bi lahko bil tudi zanje usoden. Dobršen del Evrope je že kot sod socialnega smodnika in le iskrica, ki bi ali bo kje preskočila, lahko povzroči pravo ekonomsko socialno in politično eksplozijo, valovi katere seveda ne bodo zaobšli Slovenije. Prav ima Kurnik, ko pravi, da je njegovo gibanje v Sloveniji zapelo veliko prezgodaj in se na žalost tudi že izpelo.




nedelja, avgust 05, 2012

Kar se je sejalo, se bo sedaj želo!


Dnevnik, 04.08.2012

Janez Janša: Znižanje bonitete odgovor tistim, ki so vladne ukrepe razglasili za prehitre


Cenjeni predsednik vlade Janez Janša ga ponovno krepko lomi. Virus uničenja države Slovenije in popolno osiromašenje njenih državljank ter državljanov, so od navidezne zmage pijani novi oblastniki, v državno ter narodovo telo vnesli takoj ob osamosvojitvi in potem vsi ves čas le še ustvarjali prav idealne pogoje, da se je lahko neovirano razmnoževal. Nič novega ni, da ko je država v krizi ali tik pred finančnim, gospodarskim, moralnim, kulturnim, socialnim in političnim propadom, oblastniki kot predstavniki političnih in kapitalskih parazitskih elit panično s prsti kažejo drug na drugega.

Le redko koga v tej deželi se še da prevarati ali prepričati, da se nam je vse to dogodilo zaradi dela »prejšnje« vlade ali celo zaradi zunanjih "objektivnih" okoliščin in »mi« danes le rešujemo kar se še rešiti da. Ničesar ni več mogoče rešiti in zadnje žeblje v krsto te države in v njej prebivajočih ljudi sta v zadnjih letih zabila prav Janša, potem Pahor in sedaj ponovno Janša. In tudi pri zabijanju prvih žebljev tam v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sta oba gospoda s svojimi zvestimi strankarskimi vojščaki sodelovala. Vsem dosedanjim oblastnikom pa so pri uničevanju države in siromašenju njenega prebivalstva veselo ministrirali ter »strokovno« svetovali in si pri tem krepko mastili lastne brke in krepili svoj družbeni položaj razni politično ekonomski vedeževalci z univerz in inštitutov iz tujine ter predvsem domači.Danes se le še redko kateri oglasi in prav z velikim veseljem bi rad slišal njihova predavanja študentom in kakšno ekonomsko doktrino jim danes podajajo, Vse kar so doslej zagovarjali in uveljavljali se je izkazalo za neuspešno in pravo polomijo. Iz dosedanje uveljavljene ekonomske znanosti so naredili mejno in okultno znanost s katero bodo odslej lahko le še zastraševali ljudi in jim kazali nebesa v onostranstvu ter tako konkurirali le še teologom.

Dvajset let so se dnevno slikali v medijih in razdirali take, da se je za glavo prijemal najmanjši slovenski kmetič, ki je po svoji zdravi kmečki pameti vedel, da se vse to dobro končati ne more. In ti politični ekonomisti so ves čas zasedali tudi pomembna mesta v organih gospodarskih družb, ki so pod njihovim »modrim in strokovnim« vodstvom  potem skoraj vsa po vrsti propadla ali pa bila za mizerno ceno prodana tujim gospodarjem. Pri tem pa so jim tam družbo delali tudi še razni politikantski in strankarski potrčkoti ter slinavi ter do konca moralno pokvarjeni podrepniki ter koristoljubneži.

Dvajset let so lagali, zavajali, manipulirali, kradli, podarjali in pod ceno prodajali to kar so ustvarile generacije v tistem toliko krat prekletem in zaničevanem socializmu. Odtod tudi njihov neizmeren ter že prav patološki strah pred nevidnimi komunisti in socialisti, ker se zavedajo, da jim ne sežejo niti do gležnjev. Kaj so pa ustvarili sami v teh dveh desetletjih? Nič in še enkrat en velik nič. Opa, motim se. So pa res nekaj ustvarili in sicer ogromno armado brezposelnih, v bedo in brezup pahnili mlade in stare, uničili perspektivno državo in njen do takrat dobro delujoč zdravstveni, pokojninski, izobraževalni, finančni, gospodarski in kulturno vrednostni sistem ter zadolžili državo. Čestitam! So edini oblastniki na tem ljubem svetu, ki jim je uspelo v borih dvajsetih letih popolnoma uničiti lastno državo, S tem so sicer res zelo podobni svojim političnim in ideološkim prijateljem ter mecenom Američanom, le s to razliko, da Američani uspešno uničujejo druge države po svetu, ti naši so pa kar svojo lastno.

Neoliberalci ali finančni fašisti kot to ideologijo in njene nosilce še najbolj prav in točno  poimenujejo nekateri družbenoslovni poznavalci, so izrabili za svoje preživetje že prav vse demokratične ukrepe in sedaj jim v skrajni sili ostajajo le še tiranski, diktatorski, vojaško policijski in drugi ukrepi, značilni za nedemokratične režime, ki jih počasi tudi že vedno bolj uspešno uveljavljajo. Vendar je tudi nabor teh ukrepov omejen in vek njihovih trajanj ni večen, ker strpnost osiromašenega ljudstva ima tudi svoje meje. 

Jok in solze lačnih otrok, tiho stokanje  osiromašenih upokojencev in mezdnih delavcev, intelektualcev, uradnikov ter jeza ogromne množice mladih in manj mladih brezposelnih, ki so jim uničili današnjost ter bodočnost, bodo preglasili vse njihove  demagoške fraze o domoljubju in varčevanju za boljši jutri. Semena, ki so jih teh dvajset let tako obilno sejali med slovenske državljanke in državljane so začela kliti in prvi zelo grenki sadovi tudi že zoreti. Nekdo jih bo moral sedaj še pojesti. V tej pojedini pa boste morali z ljudstvom sodelovati pa če vam bo to všeč ali ne.