Ob letošnji nesrečni obletnici poskusa administrativnega etničnega čiščenja v Sloveniji in povzročitve tisoče osebnih nesreč mnogim našim sodržavljankam in sodržavljanom, se ponovno v medijih omenjajo imena takratnih politikov od Lojzeta Paterleta do Igorja Bavćarja kot glavnih krivcev za to slovensko nacionalno sramoto. Vendar mojega zanimanja tokrat ne bodo deležni ti takratni politiki in njihovi strankarski aparatčiki zaposleni v delih državne uprave, ki so to operacijo izbrisa takrat domislili in izpeljali, temveč me zanima vloga nekdanjega poslanca v DZ, predsednika DZ, evropskega poslanca in predsednika "leve in demokratične" politične stranke ZLSD oziroma potem preimenovane v SD in prejšnjega predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja. Bolj ko brskam po spominu bolj se nekako ne morem spomniti kakšnega njegovega vidnega ali celo odmevnega nastopa v vseh prej naštetih funkcijah v katerem bi se zavzel za odpravo posledic tistega nesrečnega in sramotnega dejanja slovenskih osamosvojitvenih oblasti. Priznam, da se ne spominjam tudi nič takega po čemer bi lahko sklepal, da je javno to dejanje odobraval ali ga podpiral. Res pa je, da v vseh dvajsetih letih svojega sprehajanja od funkcije do funkcije ni storil nič, da se ta problem reši v korist nesrečnih ljudi. V glavnem si čas teh dvajsetih let lahko zapomnimo kot modro molčanje najbolj priljubljenega politika tistega časa Boruta Pahorja. Iz navedenega lahko sklepam, da mu je skrb za osebno politično kariero bila pomembnejša od trpljenja dobrih 25.000 ljudi in ga njihove usode niso ne posebej zanimale in ne prizadele.
V času predsednikovanja slovenski vladi je imel pravzaprav srečo, da je imel v koaliciji in vladi Katarino Kresal in Gregorja Golobiča, ki sta to breme vsaj delne poprave krivic prevzela nase in mu tako ponovno omogočila, da mu javno ni bilo treba biti ne proti in ne za. Pritisk iz Evrope in iz mnogih mednarodnih človekoljubnih organizacij pa je bil namreč že tako močan, da je bilo nekaj enostavno potrebno hitro storiti in problem nekako razrešiti. Ponovno se je fino izvlekel in se tako ni preveč zameril svojim desnim političnim prijateljem ter desnim volivcem. Na levici pa kot kaže njegovih manevrov niso niti opazili ali pa jih niso smeli opaziti. Zanimivo pa je, da tudi slovenski mediji, tako tisti z desne kot oni z leve, niso njegove vloge v tej nesrečni zgodbi nikoli zaznali in ji posvetili kake pozornosti.
Vendar bi se Pahor moral zavedati, da vsa vprašanja v zvezi z izbrisanimi in reševanjem njihovih težav ter popravo krivic, ki so jim bile storjene, še niso bila postavljena in tudi vsi odgovori na to temo še niso bili podani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar