Žrtvovali so ga, da bi rešili sebe !

Takoj uvodoma želim zapisati, da me s slovensko RKC in njeno duhovščino ter njenimi institucijami ne povezuje nič. Ne čutim se člana te skupnosti in ne prakticiram njihovih obredov in tudi do »boga » imam čisto svoj specifičen odnos. O Vatikanu pa imam sploh mnenje, da slabšega skoraj ne bi mogel imeti. Zakaj ta čuden uvod? Ker mi dvigne pritisk to neizmerno sprenevedanje tako slovenske posvetne oblasti z vsemi državnimi institucijami, največjega dela slovenske politike kot tudi cerkvenih oblasti od mariborske nadškofije, preko ljubljanske pa tja do Vatikana. Dokler so se podrejeni mariborskemu škofu dr. Francu Krambergerju in na nadškofiji zadolženi za  ekonomsko finančna cerkvena mešetarja, ukvarjali s posli, ki so kazali na uspeh ter veliko finančno in materialno krepitev  cerkve, so bili vsi lepo tiho. Celo nasprotno. Početje mariborskih škofovskih ekonomsko finančnih  šalabajzarjev so pogosto preko medijev  javno opravičevali kot nekaj kar je nujno za krepitev cerkvene karitativne dejavnosti ter vzdrževanje premnogih cerkvenih objektov in dejavnosti, ki se v korist ljudi v cerkvi izvajajo.

Pri teh rabotah so jih podpirali nekateri slovenski politiki, ki so jim pomagali odpirati vrata do denarja v bančnih trezorjih in omogočali hitre usluge premnogih državnih institucij. Rast podjetniško materialne baze mariborske nadškofije je bila sunkovita in svoje lovke so razpredli v premnoga najboljša slovenska podjetja. Potem pa je sledil velik pok in vse se je skoraj skozi noč porušilo ter pogreznilo samo vase in od vsega blišča so ostali le ogromni dolgovi ter za celotno slovensko cerkev velika sramota. Nastopil je čas znan po reku, da naj se reši kdor se more in kakor se pač more ter kaj se še more. Politiki so se naenkrat prenehali slikati z vidnimi predstavniki cerkve, vidni slovenski gospodarstveniki in bančniki so se prenehali hvaliti s svojimi poznanstvi z vidnimi cerkvenimi dostojanstveniki in v sami cerkvi so se očitno odločili, da bodo žrtvovali raje dva vidna predstavnika kot pa kolektivno prevzeli odgovornost in posledice. Kraševca so hitro skrili v neko zakotno faro v upanju, da se bo nanj kar najhitreje pozabilo in na križ so pribili ter pred javnost izpostavili oba škofa Urana in Krambergerja.

Slovenski mediji pa so v duhu črednega nagona pograbili ponujeno ali morebiti celo namerno podtaknjeno zgodbo in z vsemi topovi udarili predvsem po škofu dr. Francu Krambergerju kot glavnem krivcu in največjem grešniku v tej ponesrečeni finančno gospodarski avanturi. Dokler je kazalo dobro so vsi upali, da si bodo omastili brke, ko pa se je zadeva sfižila, pa so se vsi ogradili od tega in sedaj je glavni krivec le še bivši škof dr. Franc Kramberger. Da bi sramote rešili dobršen del slovenske cerkvene elite naj bi se vmešal še Vatikan, ki naj bi oba škofa skoraj izobčil in ju poslal v hišni pripor. In danes slovenski mediji vse nesrečni poročajo, da je upokojeni škof dr. Franc Kramberger  včeraj nekje birmal, in saj skoraj ni mogoče verjeti, v rokah je imel škofovsko palico ter na prstu prstan. Insigniji torej, ki naj bi mu jih Vatikan odvzel. Pa še z novinarji ni želel govoriti, skozi zadnja vrata naj bi odšel in fotografiral z birmanci se tudi ni. O ti škofovska predrznost. Skoraj zagotovo si je Kramberger dal ponarediti tako tisto palico kot prstan in je ob tem še ušel iz hišnega pripora in birmal. Neverjetno kaj si ve ne dovoli ta cerkveni izobčenec.

Tisti, ki so ob srečanjih z njim še pred letom ali dvema ubogljivo ukrivljali svoje hrbtenice, ponižno sklanjali svoje betice, poljubljali tisti znameniti prstan in mu ponižno lizali roko, danes na veliko javno pljujejo po njem kot nekem največjem izrodu svetega slovenskega krščanskega občestva in grešniku kot ga še ni bilo. Njegovi kolegi iz slovenske cerkvene elite pa v glavnem molčijo in le občasno kaj izjavijo, ko se sami čutijo ogrožene, da bi jih lahko kdo povezal s to nesrečno finančno polomijo. Molčijo pa tudi vsi slovenski politiki in bančniki ter gospodarstveniki, ki so pred leti igrali vlogo dobrih stricev iz ozadja pri izgradnji gospodarskega mastodonta mariborske nadškofije in bili glavni financerji, svetovalci ter usmerjevalci. Vsem njim zasluge in zaslužen mir, ljudem pa varčevalne ukrepe s katerimi bomo vse to pokrili in poplačali.