Že leta spremljam dogajanja okrog tega evropskega glasbenega zabavnega cirkusa in nikoli nisem mogel prav razumeti zakaj se Slovenci z udeležbo kar sami neprestano ponižujemo. Vsi vedo kaj se s to prireditvijo v zakulisju dogaja, vsi se nekaj časa po končani vsakoletni prireditvi nad tem celo nekaj zgražajo, kritizirajo in se potem ponovno vsi tudi veselo vračajo.
Pa me drugi niti toliko ne zanimajo kot me zanimajo razlogi zakaj se odgovorni v Sloveniji odločajo za sodelovanje v tej slaboumni in skrajno kičasti evropski glasbeni prireditvi. Vedno znova nas ponižajo in mi to potem doma prikazujemo kot nek uspeh. Pravzaprav je čisto vseeno koga tja pošljemo in kako ga oblečemo ter kakšne norčije bo na odru počel, ker se ve, da bomo praviloma končali tam nekje proti koncu lestvice. Star pregovor pravi, da gre osel le enkrat na led. Slovenski osli pa se na ta led vračamo vsako leto znova in znova. Razumi kdor more. Še največji osli pa smo zagotovo vsi tisti, ki vse to plačamo in nazaj za svoj denar ne dobimo popolnoma nič. Razen dolgih nosov in bebavega izraza na naših licih seveda.
Za temi eurosongi so nekoč ostale vsaj posamične dobre skladbe, ki so jih odlično izvedli dobri pevci in pevke in smo jih potem še leta poslušali. Nekatere z velikim veseljem poslušamo še danes. Zadnja leta ne ostaja za tem cirkusom razen slabega okusa in stroškov drugega nič. Letošnjo prireditev tako kot že nekaj prejšnjih, pa si bom lahko zapomnil le po kopici nastopajočih klovnov in nekaj dobrih pevcev ter pevk, ki pa so vsi uvrščeni proti koncu lestvice ali pa so izpadli že pred finalom. Najbolj všeč pa so mi bili Rusi, ki so tja poslali neke ostarele dame in mi tako ni najbolj jasno ali so se jim te nastopajoče res zgodile ali pa so Rusi to naredili namenoma. Če so to naredili namenoma, da pokažejo vso bedo te prireditve, potem jim gredo moje iskrene čestitke.
Žal mi je le naše mlade pevke Eve Boto, ki so jo poslali v tisto slaboumno evropsko glasbeno norišnico in so doma prav vsi vedeli kaj se bo z njo tam dogodilo in kakšna usoda jo čaka. Drugič naj slovenski mešetarji zbrani okrog RTV in krogov blizu tega javnega zavoda, tja pošljejo svoje hčere in svoje sinove in seveda vse to za svoj denar. Za moj denar pa naj mi ne delajo več sramote in me pred svetom ne ponižujejo.
babuške so bile zakon.....Evo pa je tja poslalo ljudstvo, ki jo je izglasovalo in ne mešetarji RTV, čeprav ne upam trditi, da le teh ni, kot ne, da je bilo glasovanje brezhibno.....
OdgovoriIzbrišimene sicer, bolj kot redna letna sramotenja na ES, ki so ipak neka oblika promocije, skrbi, da ne bi kdaj tam zmagali....tisto bi šele bila sramota....
Pozdravljen Don Marko!
OdgovoriIzbrišiSlabe promocije ima Slovenija že dovolj.Strinjam pa se, da če bi nas res želeli dotolči, bi nas uvrstili na prvo mesto. Glede naših udeležencev je popolnoma vseeno ali jih tja pošlje ljudstvo ali strokovna žirija ali kombinacija obojih, rezultat je na koncu vedno enak. Imeli smo res že nekaj boljših uvrstitev, ki pa so verjetno bile napaka v sistemu glasovanja in medsebojnih izmenjav glasov.
Mariborski festival narečnih popevk je veliko bolj gledljiv in navdušojoč kot ta ljuba ema in evrosong skupaj.
Treba je pogledati, kdo vse to plača in kdo ima koristi vse od predizbora, do samega nastopa. Ljudje plačujemo slabo zabavo, vsi udeleženi pa imajo neke koristi, vključno z Evo Boto, ki je tako videla Baku, več pa od tega že ne bo imela.
OdgovoriIzbrišiZanimivo, kako se je vsa Evropa sprijaznila s prireditvijo, za katero vsi vedo, da ne prinaša presežkov in da te glasbe nihče ne posluša in kjer sosedi, diaspore in zgodovinska zavezništva pomenijo mnogo več kot kvaliteta.
Ni res, da te glasbe nihče ne posluša. Seveda poslušajo, saj veliko držav pošlje svoje zvezde, ki so zvezde na širšem območju in jim prav pride še malo dodatne promocije, če se dobro in odmevno uvrstijo. To je tako, kot bi rekel, da Joksimovića nihče ne posluša ... ja, razen večina državljanov skoraj vseh držav nekdanje Juge. Ali pa, da letošnje zmagovalke nihče ne posluša. Cela Skandinavija jo posluša, zdaj je pa že nekaj časa na najvišjih stopničkah lestvic tudi po drugih državah in brez dvoma ji promocija po širši Evropi ne škodi, a ne. Tudi Nemka Lena se od Eurosonga dalje neprimerljivo bolje prodaja, pa če verjamete ali ne. Itd. Seveda ni od muh tudi promocija držav. Za Azerbajdžan do zdaj marsikdo še slišal ni, kaj šele kar koli posebnega vedel o njih. Toliko o koristih. Država, ki seveda uspešno organizira ESC, ima koristi, razen če bi bila tako debilna, da dogodka ne bi unala dobro prodat, mogoče niti dvorane ne napolnit. Ja, to bi verjetno Sloveniji uspelo. No, niti dvorane ne bi imeli za tak dogodek.
OdgovoriIzbrišiTudi ni res, da gre za kakršno koli kuhinjo in politične povezave. To razširjajo tisti, ki pojma o pojmu nimajo, da bi se tolažili z razočaranjem, ker smo pač, tako kot na drugih področjih, obubožani na pop sceni, brez okusa in okupirani od nekih klientel, ki to področje obvladujejo, čeprav ničesar ne obvladajo. Popolnoma logično je, da točke letijo kakšnim sosedom, ker je pač folk navlečen na neko zvezdo iz soseske, na primer Slovenci na Joksimovića, ki me gredo 12 točk. Vendar je najbolj pomembno, da dobiš čim več točk, drobiža od vseh drugih držav, sicer pač ne prilezeš nikamor, tudi če ti sosedi donirajo nekaj ali celo največ. Če bi pogledali zmagovalce in visoko uvrščene, bi pač videli, da se rezultati zelo razlikujejo in nikakor niso pri vrhu vedno isti, niti niso vedno isti pri dnu. Od kod torej sklepanja o kuhinji in političnih navezah?????? Zgodovinska zavezništva???? Argumenti, prosim!!! A zaradi zgodovinskega zavezništva je Izrael dal kar 8 točk Aterbajdžanu na primer! Nehajte klatit kozlarije na pamet. Pri dnu je skoraj vedno le Slovenija ... hehehe ... In za to ni nikakor kriva Evrovizija, kuhinje, zgodovina ali slaba kvaliteta glasbe na ESC. Krivo je pomanjkanje samokritike in izredno zaostala v času in slaba kvaliteta pop glasbe v Sloveniji. Kot povsod, bi bilo treba razhajkat večne amaterje pri koritu, da bi bili produktivni. Kot na ESC, tako tudi v gospodarstvu pri nas.
Ruske babuške so pa posledica kvazi cinizma. Več o tem sem v svojem zapisu povedala.
Pozdravljena Simona!
OdgovoriIzbrišiRes sem vesel tvojega komentarja, čeprav se z nekaterimi trditvami ne strinjam ravno najbolj. Predvsem v tistem delu, ko pišeš o odsotnosti zaplotništva pri kvalificiranju v finale ter potem določanju končnega vrstnega reda. Pa si tega niso izmislili kritiki te cirkuške prireditve, temveč o tem že več let bolj ali manj odkrito govorijo premnogi, ki so bili več let zelo blizu tej prireditvi ali celo v sami njeni organizaciji. Tudi novinarji, ki so več let zapored spremljali to prireditev vedo o raznih nečednih zakulisjih veliko povedati. Na žalost manj odkrito o tem potem pišejo.
O kvaliteti in izvedbi na evrosongih ponujene glasbe pa ne kaže razpravljati, ker se pač o okusih ne razpravlja. Še stroka se ob takšnih razpravah največkrat spre in da se potem ne bi poslušalci. Vsak ima pač pravico do svojega pogleda na to evropsko glasbeno prireditev kot se vsak sam odloča katero in kakšno glasbo bo poslušal.
Glede prireditve same pa naj ob koncu še zapišem, da povsod tam kjer je v igri veliko denarja, se zbere tudi veliko pokvarjencev in raznih mešetarjev, ki jim je dobrobit glasbe malo mar.
In tudi tokrat se je ponovno potrdil stari dobro znan ljudski rek glede prireditelja, ki pravi:"od zunaj uj, od znotraj fuj!" Za velikim bliščem, ki so ga navzven kazali, se skriva velika revščina in tiranija. Dandanes tudi razmišljanje o tej plati prireditve ni več nepomembno.
Res verjameš. da smo Slovenci ves čas pošiljali tako slabe izvajalce s tako slabimi glasbenimi izdelki kot kaže dosežena statistična povprečna večletna uvrstitev?
Vse lepo ti želim!
Živjo!
IzbrišiMe veseli, da sva oba vesela dialoga.
Kar si zapisal, kako o zaplotništvu že več let govorijo premnogi, ki so bili bojda blizu tej prireditvi, je zame zaenkrat mit, ker nikoli česa takega nisem nikjer prebrala in nihče, ki te mite razširja, še ni posredoval enega dokaza ali vsaj utemeljenega suma. Tudi ti ne. Poznam osebo, ki je bila v notranjih vrstah organizacije in tudi pojma nima o tem, da bi kdor koli blizu tej organizaciji kaj takega razkril. Te govorice, o čemer sem se prepričala, pa so vedno nastajale s strani blazno razočaranih in niso postregle z nobenim dejstvom, prepričljivim argumentom, kaj šele dokazom, ponavadi je bilo zadaj tudi osebno razočaranje zaradi slabe uvrstitve lastne države.
In seveda se nikomur pri tej prireditvi ne splača podkupovat zgolj za visoko uvrstitev (je bolje poslat dober komad in nastop), kvečjemu za zmago, da bi država lahko bila gostiteljica. Zmagovalci vsaj zadnjih desetih let so bili pa tako logični in jasni, da bi jih res zasmehovala, če so podkupovali, ker so metali denar skozi okno, saj bi zmagali tudi brez.
No, ampak meni je bilo itak najbolj pomembno to, da sem se skušala čim bolj na lastno roko prepričat, kako je z rezultati iz leta v leto. Govorice na primer kar nakladajo med drugim tudi to, kako imajo večje države monopol in je logično, da kotirajo visoko. Čeprav se lahko vsak sam prepriča, kako kotirajo skozi leta in ugotoviš, da prekleto slabo, dobro pa takrat, ko pošljejo sodoben ali drugače močan hitič za širšo množico in zelo učinkovit nastop. Ampak komur se ne ljubi, pač ne preveri sam in kar kupi navadne klevete, ki so zlahka preverljive in jih še pridno razširja. Tudi blejanje o diasporah je kvantanje za luzerje, saj diaspora ne pomaga dovolj, če ne dobiš dovolj točk od vseh drugih. Skratka, tudi Malti uspe, če pošlje primeren nastop.
Zame na primer je to zabavna igrica, v kateri preizkušam svoje zmožnosti ocenit psihologijo mas -ljudstva in s tem povezane splošne, povprečne okuse, piarovske vzvode vpliva na ljudi itd. Vzvodi ne delujejo nič drugače, na žalost, kot pri politiki, kulturi in posameznih zelo resnih vprašanjih. Reciva temu nevrosklepanje. Že približno tri leta mi uspeva pravilno sklepat, kateri se bodo uvrstili v finale z največ eno do dvema napakama (ogledam si na hitro preko spleta nastope) pri čemer nikoli ne gre za kakšnega posebnega favorita pri napaki. Letos na primer sem za obe polfinali pravilno sklepala o uvrstitvi devetih nastopov od desetih. Zmotila sem se torej le pri enem in v nobenem primeru ni šlo za nastop, ki bi potem v finalu visoko kotiral. Torej napaka med slabšimi od slabih. Kako neumen bi mogel bit kdor koli, ki bi šel podkupovat zgolj za uvrstitev v finale, čeprav mu ni treba torej.
Osebno namreč presojam izključno na podlagi pesmi in nastopov ter sklepanja, kakšni so trendi pri prerezu populacij v Evropi in s tem povezan povprečen okus, upoštevam še ciljne publike po starosti, spolu itd. Favorite za zmago ali zelo visoko uvrstitev vedno pravilno sklepam. Česar se ne da pogruntat, je le točna uvrstitev (ne da se predvidevat predvsem konkurence v žanru, kar pomeni, da če je nekdo v žanru zelo dober pri ciljanju na prave vzvode všečnosti pri največjem številu ljudi od vsepovsod po državah, se bo lažje uvrstil više, če ne bo imel preveč konkurence v tem istem žanru, na primer - ampak to je pomembno za tiste, ki so slabši v žanru, ker jim najboljši pobere ciljno publiko, da je slabši, kot bi sicer lahko bil).
Sprašujem se, kako debilni bi bili na primer letos Švedi, če bi noro tvegali s kuhinjo in celo podkupovanjem, ko jim vendar ni bilo treba, saj so imeli tako močnega favorita, da je bil praktično nepremagljiv, kar sem trdila, ko sem videla posnetek le petih držav, torej večine sploh ne. Zelo podobno je vsako leto. Največ trije so najmočnejši, potem je nekaj takšnih, za katere lahko veš, da bodo visoko in ostali, za katere tudi veš, da bodo pri dnu. ....
... In ja, ko sem videla nastop za finale naše predstavnice, je nisem uvrstila na svojem pildku med finaliste. Tako s pevko kot s pesmijo bi bila uvrstitev možna, če ne bi bil nastop tako porazno slab - poslabšan aranžma, koreografija in kostumografija ...
IzbrišiIn seveda se nimamo o čem pogovarjat, če trdiš, da se bojda o kvaliteti in okusih ne razpravlja. Jaz namreč razpravljam izključno o tem, ker je to bistvo vsega!! Zakaj potem sploh pišeš o tej temi, saj brez razprave o kvaliteti (ne le glasbe v okviru trendov in ESC, ampak tudi nastopa) in o trendih okusov po Evropi, pač ne moreš imet omembe vrednega mnenja o ničemer. Jaz bi na primer lahko sumila na kuhinjo, če Švedska ne bi zmagala, če Srbija ne bi kotirala visoko, če bi bila Italija na dnu ... itd., ampak bi zmagala Slovenija ... hahaha ...
O kvaliteti glasbe se predvsem razpravlja premalo. Eurosong je seveda tekmovanje kiča (ne cirkusa ... kdor zganja samo cirkus, kot ga rada Slovenija, se ne uvrsti v finale), pop glasbe, tudi s folk in etno pridihi in prav gotovo ne gre za vrhunec glasbenega okusa, ampak tudi pri ameriškem monopolnem trendu na področju popa ne gre za to. Nekateri na ESC niso prav nič slabši od večine pofla, ki ga za mega milijone dobivamo preko MTV-ja, nekateri, redki, so celo popolni presežki glede na povprečje in izven kategorije (na primer letos Albanka), takšni, ki tudi sicer na mainstreamu nimajo prostora, so pač za sladokusce.
Večinoma smo Slovenci slabi tako, kot imamo tudi sicer res opustošeno sceno popularne glasbe. Zaradi hop cup diletantov pri koristu, ki znajo delat samo za misice in mistre za zadnjo vas, s pravimi talenti pa ne - bi izgubili job. Jebi ga. Ni Eurosong kriv, da se sramotimo in ponižujemo, kot pišeš. Sramotimo se, ker imamo in vzdržujemo sramotno stanje na tem področju.
Osebno ne verjamem, da smo Slovenci ves čas pošiljali tako slabe izvajalce s slabimi glasbenimi izdelki, kot kaže statistika, jaz sem v to prepričana, ker nikomur in ničemur ne verjamem, nikoli, ampak kar sama presojam in zbiram argumente. In osebno menim, da je bila lanskoletna uvrstitev Maje Keuc fenomen in velika sreča, ki jo je omogočila izključno Maja z zelo posebnim in močnim vokalom, predvsem pa z izjemno nadutostjo in koketarsko prezenco na odru. Ker komad je bil spet porazen. In če bi ga izvajala le neka zgolj dobra vokalistka, spet ne bi bilo nič. Visoko se pa uvrstijo tisti, ki ponudijo čim več vsega. Najpomembnejši je komad, ki mora bit hit za mase, potem je nastop, šele potem pa vokal, čeprav je pametno bit vokalno top, ne pa nujno. Bolj pomembno je, da je barva glasu ali način izvajanja zapomnljiva, nekaj posebnega, če že. Enako funkcionira vse skupaj kot sicer pri ameriškem popu za mase. Folk, etno pridihi morajo bit učinkovito vkomponirani. Potem so tu še določene fame osebnosti in s tem povezan piar. Pa kje smo Slovenci s svojimi Rebekami in predvsem z napevi iz prejšnjega stoletja????
Zakaj se ne bi raje s tem ukvarjali, če že, namesto da bluzimo o kuhinjah in jamramo, kot da naj bi se nam krivica godila. Hej, slabi smo! Naredimo nekaj. Tudi če bi ESC kuhinja bila, smo mi slabši od najslabše kuhinje ... hehe ...
Edina kuhinja, ki je sicer prišla na plano, je primer Armenije. Ko naj bi diktatorska država Azerbajdžan leta 2009 zatemnila nastop Armencev ... hehehe ... Še vedno so Azerbajdžanci lahko glasovali, a niso si mogli ogledat nastopa. No, pa še o tem, zanimivo, je pričala pred kamerami le ena oseba, tako da ... Ampak okej, je verjetno. A to ni kuhinja. Je izredna politična situacija v državi, ki je diktatorska, in je vprašljivo, če je dobro, da sploh sodeluje kot evropska.
IzbrišiKar se blišča od zunaj in dreka od znotraj tiče, o čemer se zaradi Azerbajdžana ravno letos največ piše, pa spet površno rezgetanje od vsepovsod. Pred tem Eurosongom večina raje po Evropi sploh pojma ni imela, da obstaja neka država Azerbajdžan. Še imena niso znali izgovorit. In šele zdaj se sploh seznanjajo s še eno nezaslišano diktaturo na našem svetu. Prej nikogar od novinarjev ni kaj dosti brigalo, da bi obelodanjali nezaslišane kršitve človekovih pravic v tej državi. Tako da ne vem, čemu razburjanje nad Eurosongom? Ste ljudje jezni, ker bi bilo bolje, da večina o Azerbajdžanski politiki še naprej ne bi vedela nič??? Aja, saj res, od EBU se pričakuje neverjetne upore, al' kaj???? Kako neki pa??? Prej bi to pričakovali od kakšnih drugih človekoljubnih organizacij in s tem tudi možnost, da se njihov glas sliši daleč, s tem pa tudi večjo možnost, da bi se uprlo ljudstvo. Ne vem, zakaj se Azerbajdžanci ne bi mogli, če so se Egipčani lahko brez mega medijske pozornosti zaradi nekega ESC. Meni se zdi fajn, da se je ESC tam zgodil. Poglej, koliko zanimivosti o Azerbajdžanu, o katerih prej nismo slišali nič! Samo tisti se je lahko dokopal do informacij, ki se je posebej potrudil, ker ga je posebej zanimalo. Eurosong ni kriv za stanje v Azerbajdžanu, ki ne traja od zadnjega vikenda.
Vse lepo želim tudi tebi!
Simona moj odgovor bo zelo kratek. Nikjer nisem zapisal, da se o "kvaliteti" ne razpravlja. O "okusih" pa se res ne.
OdgovoriIzbrišiPrav žal mi je, da se ne moreva sesti v kakšnem dobrem lokalu ob kavi in soku ter v živo "udariti" debate na to temo.
O zaplotništvu v tej cirkuški prireditvi pa je prebiranje slovenskih medijev ali poslušanje slovenskih soorganizatorjev res premalo. Tuji mediji so v preteklosti bili pogosto zelo kritični, da ne napišem kar mesarski, do dogajanj v skrbno prikrivanih zakulisjih te prireditve.
Končno pa, zakaj bi se midva prerekala, ki tako ne moreva nič spremeniti.Tebi je všeč. meni ni in bo že prav tako.
Prebral sem prispevek na tvoji spletni strani na to temo in priznam, da o tem nekaj veš in je to tvoje interesno področje. Sam se tako globoko nikoli ne bi spuščal in to področje se mi niti ne zdi tako pomembno, da bi mu poklonil toliko svojega časa in energije. Če ne bi šlo tudi za moj denar, bi mi bilo popolnoma vseeno, če bi tja vsako leto poslali koga s frajtonerico ali le z preprosto frulico.
Žal pa mi je le mlade deklice iz katere so čez noč naredili komercialni produkt za enkratno uporabo. Upam, da se bo iz tega vedela izvleči in iz sebe še kaj narediti.
Simona bodi pozdravljena in vse lepo ti želim!
Tudi mene zabava evrovizija zaradi vsega drugega, samo zaradi glasbe ne. Je neke vrste spektakel, ki ima svoje zakonitosti in precejšnjo mero predvidljivosti, ki ima veliko opraviti z razumevanjem kulture kiča in geopolitiko nekega povprečnega evropskega okusa za "glasbo". Verjamem, da to marsikoga odbija in se mu zdi zato neumno posvetiti tej temi pozornost ali vlagati energijo itd. Ampak to vseeno ne pomeni, da se zadeve lahko lotimo amatersko in z malo sreče bomo uspeli. Nikakor ne, to smo dokazali tudi letos. Celo evrovizija, kičasta kakor je, zahteva v resnici profesionalen pristop. Pri instituciji, kot je RTV, bi zato pričakovala, da je bil nek razmislek, zakaj sploh gre in kaj ima učinek na evroviziji, opravljen, če so že vložili toliko energije, denarja in časa. Pa tega spet ni bilo videti, kajti, kot pravilno ugotavlja Simona R., celo takrat, kadar obstaja nek določen potencial (kar sta letošnji pesem in pevka bili), naši "strokovnjaki" ne znajo iz tega narediti več, ampak kvečjemu manj. Zgrešili so pri izbiri jezika, obleki, koreografiji. To je kar malo preveč, da bi se lahko sklicevali na to, da letos pač nismo imeli sreče.
OdgovoriIzbrišiZgrešili so pri "izbiri jezika"?? Kakšen jezika pa govorijo Slovenci, če ne tega v katerem je mlada dama odpela svojo pesem in katero državo je tam zastopala? Če je uporaba slovenskega jezika eden od izločilnih kriterijev za dobro uvrstitev, potem tam res nimamo kaj iskati. Še najmanj pa za denar, ki so ga z delom zaslužili ljudje, ki govorijo slovenski jezik.
OdgovoriIzbrišiKaj nam že sporoča znani rek, ki glasi: kdor se z domačim jezikom pači, s tujim berači!,ali tako nekako? Vsekakor razlog več, da se udeležbi na tej cirkuški norišnici odpovemo. Slovenska glasba s tem ne bo nič izgubila.
Pa lep pozdrav!
@plagiator:
OdgovoriIzbrišiNe vem, od kod ti, da se o okusih ne razpravlja, razen da gre za floskulo, ki jo potem ljudje ponavljajo, tudi če se ne vprašajo o njenem smotru. S fenomenološkega vidika proučevanja tokov družbe, njene mentalitete in s tem povezanih posledic v potrošnji, ki vpliva na gospodarsko situacijo in socialni razvoj, je razprava o okusih posameznih družb sociološko gledano nekaj najbolj relevantnega in zanimivega. Tako z vidika, od kod določeni okusi v zgodovini naroda sploh izvirajo in kako so se oglaševalsko ustoličili, kot z vidika kulturnega in političnega pomena. Področje popularne glasbe ni pri tem nobena izjema, ravno nasprotno, je eden izmed bolj demonstrativnih kazalcev mentalitetnega stanja družbe, njegovih korenin in umestitve na svetovnem trgu. Da ves civiliziran svet deli enak okus pri podpori monopolnega ameriškega tržišča, pač ni zgolj naključje in ni nepomembno vprašanje. Ne le z vidika kulturnega fenomena družbe, ampak tudi z gospodarskega ... hehe ... Enako velja za zanimivosti znotraj vsake posamezne družbe. In na podlagi prepoznavanja splošnih okusov ter spremljanja nastanka, razvoja ali nerazvoja posameznih zvrsti, lahko marsikaj zanimivega ugotoviš, tudi v povezavi s politiko države. In to ne le na primeru srbskega turba na primer, niti slovensko gasterbajtersko osterajhraskega frajtonarstva.
Če bi o okusih več razpravljali, bi znali tudi bolje razlikovat kvaliteto od kvantitete, ker bi bolje razumeli izvor in nastajanje posameznih popularnih žanrov v posameznih družbah, kar ne pomeni le nepomembno zabavo, ampak kar monopolni oglaševalski vzvod za prenekateri trend potrošnje in mentalitete, ki služi za kontrolo nad ljudstvom. Takoimenovano razvedrilo ni le nedolžna zabava, ampak najbolj učinkovit vzvod vpliva, ravno zato, ker skozi razvedrilo ljudje najhitreje pokonzumirajo razno razna t. i. sublimna sporočila.
Zaradi mene lahko kdaj tudi v bifeju udariva debato, tako da če s eti bo zaluštalo, imam objavljen mail na svojem blogu, pa se mi javi.
Pojma nimam o nobenen mesarskem razkrivanju skrbno prikritih zakulisnih igrah pri ESC. Prosim, za en primer. Zakulisne igre, ki so prihajale na plano, so bile le s strani posameznih držav, torej na notranjih izborih. V primerih razkrite korupcije na državnih izborih, pa ESC nima vpliva in je to problem države, ki lahko pošlje na kakršen koli način kogar hoče. Tako da v primeru Eurosonga ne poznam enega primera utemeljenega suma kuhinje tudi s strani tujih medijev. Poznam le jamranja razočaranih, ki za kuhinjo imenujejo t. i. diaspore, torej glasovanje za sosednje države, kar je nonsens, saj diaspora ne pomaga za visoke uvrstitve in ne gre za kuhinjo, ampak okuse in zvezdništva po posameznih področjih Evrope, zato je Norveška pred tremi leti zmagala, letos pa je bila na dnu, kljub skandinavskim sosedom, medtem je švedska zmagovalka pobirala visoke ocene od vseh držav, tudi od Slovenije kar 10 točk. Dvanajstice so ji letele tudi od Avstrije, Litve itd. In to je bistvo.
Kaj je komu všeč ali ni všeč, mene ne zanima. Zanimajo me dejstva in argumenti. zanima me resnica o čemer koli že. Medije je treba prebirat z lastno glavo in če ne odgovorijo na pomembna vprašanja, zavreči poskus ideološkega vplivanja.
Eurosong ni moje interesno področje. Politika, kultura, delovanje medijev ter s tem povezani mentalitetni vzorci, pri čemer je področje popkulture in razni popkulturni fenomeni del tega zanimanja, pa ja. Eurosong je vsekakor zanimiv popkulturni fenomen, še posebej ker ima tako dolgo tradicijo. In če si veliko obremenjuješ možgane s političnimi in družbenimi tokovi, je razumevanje delovanja Eurosonga kot prijeten oddih, o katerem presojaš z levo roko. Aroganten in podcenjujoč odnos do razvedrilnega področja trga, ki se plasira kot intelektualna drža, je po mojem mnenju zelo škodljiva, saj so ravno razvedrilo in trendi najbolj učinkoviti vzvodi za vodenje največje povprečne mase in pametno ga je razumet, kako v resnici deluje s sociološkega in psihološkega vidika. Ga raje precenjevat kot obratno. Sicer intelektualec hitro izpade bimbo, ki brca in ponižuje sovražnika, a ga za pol kurca kot zadnje tele na vasi ne pozna in je hitro pojeban kot dojenček, namesto da bi razumeli, za kaj sploh gre, in se pametno zoperstavljali na pravi način, če ugotovimo, da se je čemu vredno zoperstavit.
OdgovoriIzbrišiPoanta je ravno v tem, da gre za tvoj in moj denar, ker vedno gre za moj in tvoj denar!!!! Tudi če se tako ne zdi, ker obstajajo puhlice o trgu, kjer se bojda sam odločiš, kaj boš kupoval. Gre za voden proces, koliko denarja boš ti lahko imel ali ne in kaj boš sploh lahko kupil ali ne!!! Vse je naš denar. Vprašanje je le, kdo, po kakšnem sistemu in zakaj določa, koliko bo kdo lahko denarja pridobil, s čim in zakaj ter za kaj ga bo sploh lahko trošil.
Problem je v tem, ker so s to mlado deklico naredili slab komercialno enkraten produkt!! In vprašanje, kako znamo Slovenci na širšem trgu kovat komercialne produkte ali ne, ne boš verjel, je povezano z enakim vprašanjem na področju gospodarstva. Mentalitetne povezave so skoraj neverjetne. Korenina pomanjkanje podpore tistim redkim, ki bi to obvladali, pa ne dobijo podpore in niso pri nas prepoznani, je skoraj enaka! To se vidi po odnosu. In sicer skozi akt ogroženosti, namesto da bi se kaj naučili in pogruntali delovanje trga v širšem prostoru. Mi delujemo čustveno. Češ, ta je dober, ker je naš, namesto da bi znali prepoznavat dobrega za tekmo, v kakršno se spuščamo. In ker ne odstopimo od svojih hib in slabosti, tulimo, da raje ne bomo sploh tekmovali, kot da bi prepoznali prave kalibre in jih podprli?!!! Ja, tako tudi v gospodarstvu nasploh delujemo.
Kar se jezika na področju popevke tiče ... Vsak jezik ima svojo melodijo in to je vse, kar šteje. Eurosong je začel pred leti dopuščat izbiro jezika po svoji volji, ker nekatere države zaradi melodično neatraktivnega jezika, avtomatsko niso mogle pridobivat dovolj simpatij pri širšem občinstvu. Demokratično je, da se lahko države odločajo same, v katerem jeziku bodo nastopale. Če uspejo melodijo svojega jezika dobro vkomponirat v privlačne etno ritme, super. Za komade, ki koreninijo v monopolnem trendu sodobnega popa, pa je boljša odločitev za angleščino. Ker tej zvrsti sodobnih ritmov dejansko pristoji angleščina, saj je z njo nastala. Zato ni nelogično, da dobro kotirajo lahko balkanski ritmi v svojem jeziku, saj je že melodija jezika prilagojena ritmom, kjer jezik korenini. Enako velja za latino ritme, dobro se lahko odreže šanson v francoščini, pa tudi kakšne specifične melodije, ki se dobro poklopijo z melodijo in vibracijo jezika. tipičen primer je recimo naš Laibach, ki takšno zvrst glasbe z lahkoto plasira v harmonično surovem zvenu nemščine. Zagotovo pa rock v poljščini nikoli ne bo pridobil simpatij pri širšem občinstvu, razen če bi bil primerno zapakiran z določenimi folk substancami.
OdgovoriIzbrišiIn ne strinjam se, da slovenska glasba z neudeležbo na tem šovu ne bi nič izgubila. Bi izgubila še zadnje ogledalo od zunaj in priložnost za samokritiko, ki je priložnost za razvoj. Le ko dobimo po buči na ESC, se sploh odpre razprava o poraznem stanju pri nas. Zato obstaja veliko vprašanje, ali bi slovenska povprečna javnost sploh lahko izglasovala najboljšega predstavnika z najbolj ustreznim komadom za Eurosong. Glede na to, da so lahko neki Kalamari in Žlindra z zadnje vasi na svetu premagali Nino Pušlar, je dvom utemeljen.
Res je, da (neangleški)jezik ni že vnaprej ovira ali izločilni kriterij nasploh, ampak vedno gre za to, kako zveni komad v vsakem posamičnem primeru. V našem primeru se mi zdi refren v angleščini s svojo melodično preprostostjo primernejši za širšo evrovizijsko publiko, ni pa bil to najbrž odločilni dejavnik. Je pač tako, da ima angleščina pri takem tekmovanju pomembno vlogo in največkrat pripomore k boljši uvrstitvi. Lahko pa je celo obratno in srbska pesem na primer je bila definitivna slabša v angleški verziji. Nikakor pa se ne strinjam s tezo, da bi morali nujno peti v svojem jeziku samo zato, ker predstavljamo svojo državo. Država bo pač najuspešejša in najbolje predstavljena takrat, ko bomo imeli paket, ki bo pritegnil čimveč poslušalcev in bomo dosegli visoko uvrstitev(pa če je v romščini, slovenščini ali angleščini in pesem poje Maročanka. Slovenec ali kdo drug). Drugače pa lahko stokrat pojemo v slovenščini, a nas pač ne bo nihče slišal...
OdgovoriIzbrišiDoma me "zrihta"ena sama, da moram utihniti in je ob vsem še veliko manj jezična. Ko me stisneta dve odločni in gostobesedni dami, mi kaj drugega kot, da se uklonim in priznam poraz, niti ne ostane.
OdgovoriIzbrišiSimona glede kavice in klepeta bo težje, ker naju ločuje kar precej kilometrov.Če pa bi se obrnilo v duhu reka, da človek obrača in bog obrne, potem pa te bom seveda z velikim veseljem povabil na kavico. Vendar te bom ob povabilu še milo poprosil,da bom smel ob morebitnem najinem srečanju, tudi sam kaj povedati. Ne veliko, vsaj kakšen stavek strinjanja.
Obema pa hvala za kvalitetne komentarje, ki sem jih res z velikim zanimanjem prebiral.
Poražen in s sklonjeno glavo odtipkam sedaj še enter in vaju pred tem klikom obe res lepo pozdravljam!
@Plagiator:
IzbrišiOkej, bom počakala, kaj poreče bog na to, da se srečava na kavici ali ne.
Ne vem pa, kje neki si dobil dezinformacije, ki te očitno strašijo, da bojda ob kavici z menoj ne bi mogel nič povedat in je treba vlagat posebne prošnje za pravico do besede. Je pisalo kje v tujih medijih?!:):)
Te lepo pozdravljam in vse dobro želim.
Všeč so mi ženske, ki imajo smisel za humor. Ko bom prvič potoval v cesarsko mesto, se ti javim na tvoj E naslov in ni hudič, da ene dobre kave ne bi skupaj udarila in malo poklepetala. Seveda ne o glasbi in tudi o politiki ne. Je še veliko kaj drugega o čemer lahko prav prijetno teče beseda.
OdgovoriIzbrišiV tujih medijih pa je moč prebrati, da kmalu ne bodo več tuji.
Pa lep pozdrav iz zelene dežele!
@Plagiator:
OdgovoriIzbrišiSem noro firbčna pogooglala, od kod neki boš priletel, se pripeljal, priplul ali prijahal. Pa mi je na žalost pod Zelena dežela totalno pokvaril večer spet le slab okus za muziko, ki ni niti za na Eurosong. Ker si kriv in hočem, da enakovredno trpiš, ti v pozdrav pošiljam pesmico iz glavnega mesta zelene dežele:
http://www.youtube.com/watch?v=Q9MlmQTBMUg
Ni vse zeleno, kar se sveti:):)
Ko se bom pojavil, se bom demonstrativno z glasbo. Že od daleč se bo slišal glas frajtonerice. ki jo bo raztegoval možakar z modrim predpasnikom in na aufbiks poveznjenim temno rjavim klobukom na glavi. Obkrožale ga bodo omamno dišeče vonjave, ki bodo spominjale na traminec s črno etiketo.
IzbrišiČe si res iz glavnega mesta Zelene dežele, potem se najino srečanje lahko zgodi zelo hitro. Pozorna bodi na najavljene znake mojega približevanja.Hk..hk...!