Sindikati so torej zmagali. Vlada je popustila in podpisan je sporazum. Referenduma ne bo. Sindikati javnega sektorja so štrajkali in se trdo pogajali ter dosegli nek uspeh. Semoličevi Svobodni sindikati so se vstran od oči javnosti in kot kaže tudi od oči svojih sindikalnih partnerjev iz javnega sektorja, skrivoma pogajali in tudi naj bi dosegli nek uspeh. Pa tudi vlada, ki naj bi se prav tako trdo pogajala, je dosegla uspeh, ker je uspela pogajanja s sindikati zaključiti s podpisom sporazuma, sprejemom rebalansa in mega zakona in kar je najpomembnejše z odvrnitvijo nevarnosti referenduma.. Vsi, ki so v tem cirkusu sodelovali, naj bi torej sedaj bili zmagovalci. Res ganljivo, da bi se človeku kar orosile oči. Za popolno srečo pa bo sedaj poskrbel še Pahor s svojimi SD-jevci in bo prispeval glasove za dopolnitev ustave z zlatim fiskalnim pravilom. Že skoraj malo preveč sreče naenkrat.
Kdo pa so potem poraženci in kaj je z njimi? Poraženci pa so bili ves čas v centru pozornosti vseh strani v pogajanja vključenih in vsi so se pogajali izključno za njihovo dobro in njihov boljši jutri in to bi jim zaenkrat moralo biti dovolj. Poraženci so s temi pogajanji torej dobili priložnost, da jim socialno ne bo potrebno umreti takoj in skoraj v hipu, temveč bodo sedaj smeli lepo počasi umirati na obroke. Če to ni uspeh, kaj pa potem je? Za nekaj bornih fičnikov, ki naj bi jih danes dobili, so nam sindikati prodali bodočnost.
Sprejeta bosta sedaj torej rebalans proračuna in sprejet bo zakon o uravnoteženju javnih financ, ki bi ga mirno lahko imenovali tudi zakon u uvajanju izrednih razmer v državi Sloveniji. Od danes se bo v državi začelo novo zgodovinsko štetje, ki se ga bomo spominjali kod dan, ko se je začela v Sloveniji uveljavljati druga republika. Kar drugod po svetu počnejo z državnimi udari, vojnami, prevrati, vojaško ali policijsko diktaturo, z vsiljenimi ustavami, revolucijami in še na kakšne podobne » demokratične« načine, bomo v Sloveniji dosegli s tako imenovanim »mega« zakonom. Z enim samim zakonom, ki v hipu in kar takoj postavi temelje za nek nov družbeno ekonomski in politični družbeni red v državi. Od danes pa res ne bo nič več tako kot je bilo še včeraj.
Je pa to šele začetek naših muk. Sedaj sledi torej še sprejem tistega nesrečnega zlatega pravila, potem omejitev naših referendumskih pravic in bomo v bodoče na referendumih res smeli odločati le še o brezveznih in nepomembnih stvareh. To z referendumi je nujno takoj urediti, ker ljudje neumni in kratkovidni kot so, bi morebiti želeli celo nov zakon o delovnih razmerjih, ki se v ozadju že pospešeno piše, poslati na referendum in ga zavrniti. To zelo skrbi tudi največjega socialdemokrata v državi Boruta Pahorja, je včeraj celo na TV ves zaskrbljen stokal tudi nekaj o tej družbeni nevarnosti. In tako bi lahko »prožna varnost v reformi trga dela« po neumnosti ljudi padla na kakšnem referendumu in tuji investitorji, ki že v vrsti čakajo pred vrati države, bi se ponovno obrnili ter nas žalostni zapustili.
Pa potem imamo tu še pokojninsko reformo in zdravstveno reformo pa še veliko drugih reform, ker pravic, ugodnosti in privilegijev ima to slovensko ljudstvo veliko preveč in vse to moramo uokviriti v meje, ki smo jih še pripravljeni finančno pokriti.
Skušajmo si na koncu predstavljati kako bodo nekoč v bodočnosti to, kar se danes dogaja v Sloveniji, videli in komentirali naši otroci in vnuki. Skoraj zagotovo bodo rekli, da se nam je danes dogodilo novo nadaljevanje meščansko kapitalske revolucije kot nadaljevanje tiste revolucije z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je dokončala tisto kar prva ni uspela opraviti. Je pa skoraj gotovo ta čas tudi začetek konca miru v tej deželi, konca delavskih, socialnih in tudi političnih pravic priborjenih v preteklih dvesto letih. Začel se je spopad vseh proti vsem, ki ga v danih domačih ter širših družbenih razmerah deprivilegirani in osiromašeni sloji prebivalstva nikakor ne bodo mogli uspešno izboriti. Od danes in nadalje bodo reveži producirali reveže, kapitalisti kapitaliste, meščani meščane ( niso mišljeni prebivalci mest ), delavci delavce, intelektualci intelektualce, neizobraženi neizobražene, izobraženi izobražene, elitneži elitneže in tako lepo po vrsti. To kar ste danes oziroma boste že jutri vi, ki to prebirate, bodo potem tudi vaši otroci in potem njihovi otroci. Razen zelo redkih izjem. Ne kaže se preveč zanašati, da bo vaš otrok ali vnuk med temi svetlimi izjemami, če sami takrat, ko bo napočil primeren čas, za to ne boste nič storili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar