Izgublja Pahor živce ali pa je v resnici tak?

Slovenska politična prijatelja in zaveznika Janez Janša, šef stranke SDS in Borut Pahor, zaenkrat še šef stranke SD, bi skoraj zagotovo bila zelo nesrečna, če nekdanji predsednik države Milan Kučan sploh ne bi obstajal. Mogoče bi si v tem primeru za svoje politično nastopaške potrebe nekaj Milanu Mučanu podobnega kar izmislila. 

Pahor, ki se mu zadnje čase nekaj maje stolček v njegovi stranki SD, postaja vse bolj nervozen, grob in celo že žaljiv. Tako je v intervjuju, ki ga je na tretjem programu nacionalke z njim opravila novinarka Ljerka Bizilj, skoraj v celoti povzel stil in besednjak ter način obračunavanja z nasprotniki, svojega prijatelja Janeza Janše in grobo napadel vse za katere je prepričan, da ga iz ozadja kakor koli ogrožajo pri uresničevanju njegovih političnih in osebnostnih ambicij. V svoji samovšečnosti in samo zaverovanosti v svoje velike sposobnosti pa je seveda Janeza Janšo celo daleč presegel z izjavo: »da če stranka SD po  junijskem kongresu, na katerem bodo izbrali tudi novo vodstvo, ne bo imela človeka, ki bo dovolj voditeljsko močan, ga bodo sile v političnem prostoru zlomile.« In pri tem voditeljsko močnem človeku je seveda mislil nase, ker ostali njegovi proti kandidati so tako verjetno le neke strankarske kadrovske revščine, ki nimajo najosnovnejših kvalitet za vodenje stranke. Lukšičeve kritične izjave o Pahorjevem vodenju stranke in vlade pa je označil za plehke.

Lotil pa se je tudi Milana Kučana ter njegovih somišljenikov in jim preko TV poslal sporočilo, da naj nanj in na stranko SD, ki bi jo on vodil ne računajo, ker Pahor ne računa tudi nanje. Pri tem verjetno ni imel v mislih le Kučana in njegov krog prijateljev ali somišljenikov, temveč tudi Stanovnika in organizacijo, ki jo vodi. Pri Janši si je torej Pahor sposodil taktiko obračunavanja z Milanom Kučanom, ki jo Janša uporabi vedno, ko mu politično strateško slabo kaže. Pri tem se mi postavlja vprašanje, sme Milan Kučan kot nekdanji predsednik države sploh še kje javno nastopiti, kaj v javnosti povedati, oditi s kom na kavo ali tortico, se udeležiti kakšne manifestacije ali proslave? Bi ga Janša in Pahor morebiti najraje videla kar v hišnem priporu z odvzetimi vsemi državljanskimi, političnimi in osebnimi svoboščinami ter človekovimi pravicami. Tema gospodoma očitno res ni jasno, da ima državljan Milan Kučan, pa naj si o njem navedena politika mislita kar si želita, vse pravice in svoboščine kot jih imata sama. Niti ene same več in niti ene same manj.

Lahko, da so Kučanovi pogledi na ravnanje in politično usmeritev stranke SD napačni. Vendar ima do takšnih, tudi morebiti napačnih, pogledov pravico in ima pravico to tudi glasno ter javno povedati. In kot volivec bi prav rad Pahorju sporočil, da nam » na živce« ne gre stranka SD, temveč nam krepko »na živce« gre njen dosedanji predsednik. To je on sam. In očitno ne gre Pahor »na živce« le dobršnemu delu volivcev, ki se na volitvah praviloma odločajo za leve stranke, temveč gre »na žice« tudi že dobršnemu delu članstva SD. 

Tudi tisto nakladanje o »neumnosti in nesposobnosti«, ki jo je Pahor usmeril proti tistim, ki ga več javno ne podpirajo in o ogledalu v katerem bi se naj vse to odsevalo, je bilo krepko pod pasom in nedostojno nekdanjega predsednika vlade in samooklicanega socialdemokrata. V to ogledalo naj se Pahor kar mirno pogleda in zagotovo bo v njem videl veliko tega kar je v tem intervjuju očital svojim namišljenim nasprotnikom, ki se v preteklosti niso odrekli njega, temveč se je on zaradi svojih političnih in osebnostnih ambicij  odrekel njih. In politik s takšnimi neprimernimi ter žaljivimi javnimi nastopi bi potem želel kandidirati še za predsednika države? Izkazal se je kot zelo slaba kopija originala Janeza Janše! 

Pravzaprav ima Janez Janša danes pravico biti krepko užaljen, ker se je na slovenskem političnem prizorišču pojavil tako slab njegov ponaredek. S takšnim Pahorjem kot se je izkazal ter predstavil v tem intervjuju ne more biti zadovoljen niti državni kadrovnik, ki ima pisarno na ameriški ambasadi