Ameriški ambasador v Sloveniji Joseph Mussomeli si je pred dnevi v pisarno poklical slovenskega notranjega ministra in šefa policije Vinka Gorenaka in v njegovem ministrstvu nastavljeno novo super državno tožilko Barbaro Brezigar, da bi se z njima pogovoril o štrajku policistov in slovenskih varčevalnih ukrepih.
S policijskim ministrom in super tožilko naj bi se cenjeni ambasador pogovarjal okrog varčevalnih ukrepov, ki se v državi sprejemajo? Ah dajte no! Za takšen pogovor bi se ambasador seveda lepo prijavil za sprejem pri predsedniku vlade ali pa pri kakšnem drugem pristojnem ministru. Recimo pri ministru Šušteršiču, ali morebiti pri ministru Žerjavu, Turku ali pa ministru Vizjaku oziroma pri katerem koli drugem ministru, le s policijskim in tožilko se o varčevalnih ukrepih in finančni konsolidaciji v državi res ne more kompetentno pogovarjati.
Kakšen je bil torej namen zaradi katerega si je oba poklical in ta dva sta seveda brž pritekla v njegovo pisarno? Je aktualnemu režimu v Sloveniji morebiti ponudil kakšne dobre usluge v primeru potrebe ob javno izraženem nezadovoljstvu ljudstva? Jima je zagotovil razumevanje vlade ZDA, če bo v primeru potrebe slovenska oblast malo napolnila zapore, si po svoje tolmačila zakonodajo in sploh izvedla kakšne ukrepe, ki v svetu ne veljajo za demokratične in so največkrat lastni le diktatorskim režimom?
Sploh pa je zanimivo kako slovenski predstavniki nekaterih političnih strank, oblasti in med njimi tudi nekdanji predsednik vlade Borut Pahor, radi tekajo na ameriško veleposlaništvo po instrukcije, napotila ter navodila. Nič pa ne slišimo, da bi recimo tako veselo tekali na rusko, britansko, francosko, nemško ali kako drugo ambasado, ki jih imamo v državi kar nekaj in so vsa za nas zelo pomembna. Tako zasledimo prste ameriškega ambasadorja Mussomelija pri sestavljanju vladne koalicije, pred tem je tam Pahor barantal za svoj pet minutni obisk v Beli hiši in kot proti uslugo sprejemal zapornike in tega kar vemo ter tistega česar niti ne vemo je kar veliko. Za dober okus že veliko preveč.
Vendar se mi od vseh znanih in neznanih obiskov predstavnikov slovenske politike in oblasti pri ameriškem ambasadorju zdi ta zadnji že posebej zanimiv in zaskrbljujoč. Ni zanimivo samo to, da slovenski politični in oblastni potrćkoti tekajo na ameriško ambasado, čeprav bi bilo normalno in diplomatsko protokolarno, da se jim ambasador uradno najavi in zaprosi za sprejem in ti ga potem seveda velikodušno sprejmejo, temveč razlogi zaradi katerih se ta srečanja odvijajo ravno v tem času. Obstaja v Sloveniji možnost uvedbe izrednih razmer? Nekateri znaki bi že lahko kaj takšnega nakazovali. Seveda novo vzpostavljenega stanja v državi ne bi imenovali "izredne razmere", temveč bi že skovali kak izraz, ki bi zgodbo navzven malce omilil in za to seveda potrebujemo blagoslov ZDA. Za "red in disciplino" v državi v pogojih "malo drugačnih razmer" pa bi bila seveda najbolj odgovorna in pristojna prav policijski minister in državna super tožilka.
Ob tem pa se postavlja resno vprašanje ali Slovenija nima več predsednika države? O kakšnih pogovorih predstavnikov izvršne oblasti in vladajoče politike z njim namreč nič ne slišimo. Pa so razmere v državi vendarle že dovolj resne, da bi smel tudi predsednik države k temu kaj povedati, svetovati ali celo ukrepati. Bo tudi on delil enako usodo kot večina prebivalcev te dežele? V latinski ali južni Ameriki so nekoč takšna ali temu podobna stanja v tamkajšnjih državah imenovali kar državni udar. In v večini primerov so glavno vlogo pri tistih političnih "reformah" odigrale prav ZDA. Če sem malo zloben, potem moram zapisati, da ob spremljanju teh dogodkov in pogostih tekanjih naših političnih in oblastnih predstavnikov na ameriško ambasado, dobivam občutek, kot da bi ambasador Mussomeli igral vlogo šefa slovenske države v senci.
ja...s to razliko, da Mussomeli ne igra....
OdgovoriIzbriši