Hudič je, ko leva nima pojma kaj dela in govori desna!

Pri Borutu Pahorju se mi vse bolj dozdeva, da funkcionira po načelu stranka to sem jaz., vsi ostali so le nujno zlo. Njegov politični mentor Janez Janša enostavno mora biti ponosen na svojega učenca. Mislim,  da bi ga počasi že moralo malo začeti skrbeti, da učenec ne bi slučajno presegel svojega učitelja in vzornika.

Pahor naj bi danes po končanem maratonu v Radencih novinarjem dal izjavo na osnovi katere ti sklepajo, da je v resnici napovedal svojo kandidaturo na jesenskih volitvah za predsednika države, ko je rekel: »"Ves čas med tekom sem si mislil, da če danes ne morem premagati samega sebe, jeseni ne morem zmagati na volitvah.« V slovenskem medijskem prostoru je završalo, da je Pahor napovedal kandidaturo. Na spletnih omrežjih so se takoj oglasili njegovi najožji strankarski sodelavci in povedali, da Pahorjeva izjava ne pomeni napovedi kandidature in da so ga novinarji napačno razumeli. Pri tem dodajajo, da so v stranki SD dogovorjeni, da bo Pahor svojo odločitev najprej sporočil v stranki in da se bo o tem odločalo šele po kongresu stranke.

Sedaj pa res več ne vem ali so ti Pahorjevi strankarski sodelavci in  kolegi res tako naivni ali le blefirajo ali pa jih ima Pahor vse skupaj krepko za norca? Prav njim bo v sedanjih razmerah v stranki SD Pahor govoril o svoji odločitvi in njih naj bi seznanjal o tem ali bo ali ne bo kandidiral. Maje se mu predsedniški stolček v sami stranki, dobršen del članov stranke v samem vodstvu in predvsem na terenu ima Pahorja čez glavo. Sprl se je z vso levico in njenimi političnimi predstavniki, javno je začel žaliti nekatere vidne predstavnike nekdanje in tudi sedanjih levih političnih elit in tem naj bi sedaj Pahor govoril o svojih namerah. Pahor je vsekakor velik politični blefer, vendar niti slučajno še ni tako dober kot njegov politični zaveznik ter mentor Janez Janša.

O tem ali bo Pahor na jesenskih volitvah kandidiral ali ne, se seveda niti slučajno ne bo odločalo v stranki SD ali na slovenski levici, ker tukaj glasov za njegovo izvolitev niti ne more dobiti dovolj, da bi lahko postal predsednik države. O Pahorjevi kandidaturi in podpori na volitvah za predsednika države se odloča v krogih, ki jih obvladuje Janez Janša ter njegovi koalicijski partnerji in glasove za Pahorja na volitvah bodo zagotavljali volivci, ki tradicionalno volijo desne stranke. Svoje bo v volilni kampanji dodala še z  zvito in  prikrito propagando RKC, iz krogov katere je že zaznati prve signale v tej smeri.

Če Pahorjeva današnja izjava res pomeni napoved kandidature na volitvah, kot so jo razumeli in si jo razlagali novinarji, potem je bila odločitev vsekakor že sprejeta. V tem primeru se nam obeta predvolilni boj za mesto predsednika države kot ga Slovenija še ni doživela. To bi lahko bil tudi dolgoročno zelo usoden spopad med slovensko levico, ki bo podpirala aktualnega predsednika Danila Türka in slovensko desnico, ki bo na vsak način želela ustoličiti Boruta Pahorja. Usoden bo ta politično kulturni spopad predvsem zaradi tega, ker se bosta desnica in levica spopadli v času zaostrenih ekonomskih, finančnih, socialnih in političnih  razmer v državi in celotni EU in ni izključeno, da si bosta obe strani v tem spopadu prizadevali ob mestu predsednika države pridobiti in iztržiti še kakšne druge politično strateške in dolgoročno odločujoče koncesije. Zanemariti pa ne moremo in ne smemo tudi raznih vmešavanj s strani, ki bodo bolj ali manj odkrito prihajala iz nekaterih političnih in drugih interesnih krogov EU ter ponovno kakšnih ambasadorjev, ki bodo ponujali svoje dobre usluge tej ali oni strani. Na te slednje bi kazalo biti še posebej pozoren in jim potem kar takoj in odkrito povedati, da njihovih uslug v tem primeru prav nič ne potrebujemo, ker se mi v volitve njihovih šefov držav tudi ne vmešavamo.

Predvsem levica bi se morala na ta čas res dobro pripraviti in strniti vrste, ker bo pa tokrat šlo zares. Od izida tega neizbežnega in hudega političnega ter tudi kulturnega spopada dveh Slovenij, pa bo odvisna naša nadaljnja ekonomska in socialna usoda ter nadaljnji razvoj demokracije v državi. Zelo malokdo bo v tem spopadu uspel ostati nevtralen in neprizadet. Prepad med obema Slovenijama se bo le še poglobil in kulturni ter politični konflikt zaostril. Vprašanje je ali se bomo vedeli še pravočasno ustaviti pred vrati, ki vodijo v temno diktaturo ali pa bomo zmogli dovolj strpnosti in modrosti ter bomo ostali na svetli demokratični strani.