Koga je to provociral gornjeradgonski župan?

Župan občine Gornja Radgona  Anton Kampuš ne zamudi prav nobene priložnosti, da ne bi izustil kaj kar marsikoga vsaj preseneti, če že ne močno začudi. Že lansko leto je prvomajsko kresovanje izrabil za svojo promocijo in takrat med prisotnimi povzročil kar nekaj razburjenja in prišlo je celo do manjšega incidenta.

Tudi letos je zgodbo ponovil in zbranim ob kresu v svojem nagovoru razlagal kako v občini Gornja Radgona ni nezaposlenih in kako je on sam na to zelo ponosen in tako bi verjetno nad tem morali biti ponosni tudi vsi občani Gornje Radgone. Seveda bi občani nad tem bili še kako ponosni. če bi to bilo res. Podatki zavoda za zaposlovanje pa kažejo, da je stopnja registrirane nezaposlenosti v občini Gornja Radgona celo višja od državnega povprečja. Tiste množice nezaposlenih občank in občanov, ki na zavodu sploh niso  prijavljeni, pa tako nihče že dolgo več ne prešteva in zanj kot župana verjetno sploh ne obstajajo. Očitno so vsi ti zanj mrtve duše.

Ko ga je novinar na vse to opozoril, pa se je župan Anton Kampuš izgovoril, da je ta njegova trditev bila le čisto navadna provokacija. Koga je to provociral? Tiste nezaposlene, ki so slučajno bili tam ob kresu prisotni? To potem seveda ne bi bila provokacija, temveč čisto navadno ter še skrajno neokusno norčevanje iz njih in njihove nesreče. Kaj župan res pozablja, da je skoraj za vsakim nezaposlenim še njegova družina, ki trpi posledice in pomanjkanje? Mu res ni znano, da v občini ogromno družin doživlja prave socialne in ekonomske travme in da ima v občini tudi ogromno število nezaposlenih mladih, zaposlenih delavk in delavcev s prav mizernimi plačami ter delovnim razmerjem za določen čas in da ima nemalo število upokojenk in upokojencev z zelo nizkimi pokojninami.

In potem v svojem nadaljevanju preko preko TV medija svojim občanom še pove, da je avstrijska Radgona zanj enako kot sosednji Radenci. Zaenkrat tako enostavno pa le še ni. Morebiti se mu bo velika skrita želja kdaj res izpolnila in bosta dve Radgoni nekoč postali ena Radgona. Seveda le ob pogoju, da bo to slovenska Radgona. Na vsako drugačno enovito Radgono pa naj kar mirno pozabi.

In potem ob koncu opravičevanja svoje "provokacije" med vrsticami nezaposlene Radgončanke in Radgončane še napoti na delo v avstrijske vinograde in avstrijska polja kjer na bi bilo dela na pretek. In celo v sami sosednji avstrijski Radgoni naj bi po njegovih besedah bilo dela za naše ljudi dovolj, le tja priti je potrebno in začeti delati. Da bi le bilo tako in občanke ter občani Radgone bi brez njegovega napotila še kako dobro vedeli si delo ter zaslužek tam poiskati. Pa na žalost temu ni tako in le redki najdejo občasno tam kake kratkotrajne zaposlitve in si prislužijo kakšen evro.

Mogoče bi bilo koristno, če bi župan Anton Kampuš kdaj obiskal še sedež občinskega Karitas in Rdečega križa ter si ogledal založenost njihovih skladišč s hrano in se pozanimal s kakšnimi vse težavami se njegovi občani obračajo na obe humanitarni organizaciji. Mogoče bi se lahko kdaj oglasil tudi pri socialnih delavkah v obeh osnovnih šolah v občini in jih malo povprašal kakšna so njihova opažanja in ugotovitve glede težav s katerimi se v domačem okolju srečujejo njihovi učenci in kako vse to vpliva na njihov zdravstveni, socialni, učni in duševni razvoj. 

Vendar  njega in kot kaše tudi članov občinskega sveta, to preveč ne zanima in ne vznemirja. Iz nekoč odličnega župana v prvem svojem mandatu je potem postal slab poslanec Pahorjeve SD v Državnem zboru in danes na žalost ni več dober župan v svojem sedanjem mandatu.