Patološki strah pred Titom in njegovim časom!

Ćeprav me je mikalo, da o včerajšnjem dnevu 25. maju, ki se je nekoč proslavljal kot Dan mladosti in pred tem kot Titov rojstni dan, kaj zapišem in moje desno usmerjene prijatelje malo požgečkam, se za pisanje nisem odločil. Ne zaradi tega, da ne bi jezil kakšnih zadrtih skrajnežev in omejencev, temveč, ker se mi zgodba okrog tega datuma ni zdela več zanimiva in ker menim, da naj se z nostalgijo pač vsak ukvarja na svoj način.

Tisti, ki jim ta dan in spomin na tiste čase še kaj pomeni, se ga pač spominjajo in mogoče na kakšen način celo obeležijo, drugi ga sploh ne opazijo in mirno odide mimo njih. Eni in drugi imajo pravico do izoblikovanja čisto svojega osebnega odnosa do preteklosti in vsako zunanje nasilje nad tem kako smejo ljudje dojemati, razmišljati in čutiti ob spominu na pretekle čase,  dogodke in ljudi, je nesprejemljivo, nevarno ter nedemokratično.

In tako seveda danes tega zapisa sploh ne bi bilo, če prave teže 25. maju ne bi dal naš dragi super minister dr. Žiga Turk s svojo znamenito okrožnico v kateri je zapisal nekaj kar z dogodkom na Ptuju sploh nobene veze ni imelo. Zlorabil je odločbo ustavnega sodišča in s to nesrečno okrožnico grozil ravnateljem in učiteljem, da je " poveličevanje vsakega komunističnega totalitarnega režima protiustavno". Tako je našemu dragemu ministru Turku uspelo med ljudmi ponovno vzbuditi zanimanje za ta znameniti zgodovinski dan, ki se ga mnogi spominjajo kot simbolični Titov rojstni dan, potem dan mladosti in na znamenito Titovo štafeto.

Po ministrovi zaslugi so tako mnogi ponovno v mislih podoživeli nekdanje čase in se spominjali svojih bolj ali manj mladih dni svojega življenja v tistem času in seveda primerjali kako so živeli takrat s tem kako živijo danes. Veliko ljudi si ob tem, od ministra Turka vzpodbujenem podoživljanju tistih socialističnih časov, seveda ni želelo skakati v zrak od sreče in veselja, ker so tisti časi mimo in da so milostno obdarjeni z današnjo kruto stvarnostjo. Minister Turk pa je ponovno dokazal, da je med vladajočimi političnimi in nekaterimi ideološkimi elitami še vedno prisoten prav patološki strah pred Titom in njegovim časom. Kje so razlogi za ta patološki strah? Če so ljudje takrat v socializmu pod Titom res živeli tako slabo kot se jim danes pripoveduje, potem si skoraj zagotovo nazaj v kakšen takšen režim ne bodo ponovno želeli. Mogoče pa oblast v svoje ljudstvo nima zaupanja in mu ne verjame. Pa brez skrbi, ker tudi ljudstvo vedno manj zaupa in verjame v svojo oblast. Ta odnos je torej zelo vzajemen in obojestranski.

Naj ministra Turka vendar nekdo spomni, da je Tito že dolgo mrtev in da je socializem bil tudi že pred dobrimi dvajsetimi leti nasilno uničen in da bodo ljudje večinsko prav mirno pozabili na Tita in socializem takoj, ko bodo v današnjem času živeli bolje kot so živeli takrat. To pa je njegova naloga kot ministra in vidnega predstavnika ene od najmočnejših političnih opcij, ki prav danes tudi vlada in je kot taka zadolžena za boljše življenje ljudi in za zagotavljanje pogojev za njihovo življenjsko perspektivo v bodočnosti.

Z nasilnim prepovedovanjem ter grožnjami se praviloma doseže prav nasproten učinek od pričakovanega in željenega. Eno napako je že storilo ustavno sodišče in sedaj takšno napako ponavlja še aktualna izvršna oblast. Bo v kratkem sledila morebiti še prepoved kolektivnega narodovega spomina na znamenite slovenske kmečke punte?  Razlogi za kaj takega vsekakor že nastajajo in strah vladajočih bo postal utemeljen.