Zakaj postajata evro in EU med ljudmi vse bolj nepriljubljena?

V anketi, ki jo pred dnevi opravil Žurnal24.si, se je kar 55 odstotkov glasovalcev izjasnilo, da bi si želeli vrnitve dobrega starega slovenskega tolarja. Pa seveda Slovenci niso edini, ki žalujejo za svojo staro valuto in bi si dobršen del ljudi želel njeno vrnitev. Verjetno se bodo tudi Grki v kratkem morali odločiti za izstop iz območja evra in uvesti svojo stari drahmo.. Seveda oni iz vsaj malo drugačnih razlogov in v drugačnih okoliščinah kot bi so to želel dobršen del prebivalcev Slovenije. Pred časom so podobno anketo izvedli tudi v Nemčiji ter Avstriji in rezultati so bili zelo podobni slovenskim. Podobni slovenskim pa so bili tudi razlogi zaradi katerih bi dobršen del Nemcev želel nazaj svojo znamenito marko ter Avstrijci svoj stabilni in skoraj vedno trden šiling.

Kako je s tem v drugih EU državah mi sicer ni znano. Je pa že to kar doslej vemo dovolj zgovorno in po svoje tudi zaskrbljujoče. Pa ne, da skrbi nas navadne državljane, temveč bi takšno javno mnenje v nekaterih EU državah moralo še kako skrbeti predvsem EU politike in gospodarsko finančne institucije EU. Nekaj mora biti pri tem ljubem evru hudo narobe, da so se ljudje v nekaterih državah začeli obračati vstran od njega in bi si želeli nazaj svoje stare denarje. Ne gre tukaj za nacionalistični element odnosa do svojega in tudi ne gre za to, da bi evro sam po sebi bil tako nesimpatična valuta, ki bi vzpodbujala ljudi, da se obračajo od njega in upirajo svoj pogled nazaj na staro. Ljudje so namreč zelo racionalni in praktični ter hitro zaznajo koristnosti ali  težave, ki jim jih kaj prinaša ali jim  greni vsakodnevno življenje. In ljudje tudi niso neumni, temveč pogosto vidijo veliko dalj v bodočnost kot njihovi politiki in veliko prej zaznajo nevarnosti, ki jim pretijo ter ne nasedajo več raznim demagogijam ter leporečjem svojih lokalnih in EU politikov.  Ljudem torej ni potrebno ves čas razlagati kaj je zanje koristno in dolgoročno dobro, ker to bolje od svojih ali EU politikov in raznih ekonomskih vedeževalcev, vedo sami.

Tako že nekaj časa neprestano poslušajo, ker jim domači ter EU politiki to dnevno dopovedujejo, da je potrebno zategniti pasove tudi ali predvsem za rešitev evra in da bi razpad evra pomenil razpad EU in vojne v Evropi ter še kakšna grožnja bi se našla s katero se straši ljudi. K vsemu temu pa dodatno prispeva še, že prav grozljiv unitarizem, ki ga zganjajo nikoli in nikjer izvoljeni politiki EU, kot predstavniki raznih ekonomskih in finančnih lobijev, ter potem povzemajo nekatere lokalne nacionalne politične opcije in vlade.

Sočasno s krutimi reformami, ki jih sedaj pospešeno ter pogosto prav nekritično in dolgoročno zelo neodgovorno po diktatu EU izvajajo vlade v nekaterih državah članicah, bi morala potekati tudi zelo podobna ter temeljita reforma notranje strukture upravljanja same EU.ter  njenih najpomembnejših oblastnih institucij. V tistem trenutku, ko so nekatere vlade, gospodarski in drugi subjekti in predvsem ljudje v državah članicah, dobili občutek velike podrejenosti in odvisnosti od finančnega, pravnega, ekonomskega ter predvsem političnega ter tudi tehnokratskega in pogosto tudi prav birokratskega unitarizma EU, se je začel v  nekateri sredinah čutiti določen odpor in vedno bolj je bilo slišati zahteve po določenih spremembah.

Tudi za odnos ljudi v določenem delu držav članic do EU velja star rek, da tisto kar je daleč od oči je tudi daleč od srca. Če pa je vse to potem še daleč od denarnice, pa je sploh lahko ljubezenskega razmerja hitro konec. Saj naj bi tudi ljubezen šla skozi želodec.