Teorija zarote: prihaja čas rubežev, joka, solz in travm ?

Okoli 500 primerov kot je Vasrsić, izselili le njega

V TV Klubu na televiziji POP TV je bila tema pogovorov družina Vaskrsić, ki so jo v petek prisilno izselili iz stanovanjske hiše v Litiji. Diskusije so se udeležili Vaskrsićeva odvetnica Neža Dular iz Odvetniške družbe Čeferin, sodnica Vesna Bergant Rakočević, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branko Masleša in minister za pravosodje Senko Pličanič.

Ko v družbi dobi nek pojav tako velike razsežnosti ter tolikšno javno ter medijsko pozornost kot so jo že izvedene ali šele napovedane zaplembe ( rubeži ) stanovanjskih hiš in v bodočnosti verjetno tudi stanovanj v zasebni lasti, potem bi se morali vsi zamisliti kje in kdo je nekoč nekje hudo pogrešil. Je res vedno vsa krivda le na ljudeh, ki ostajajo brez stanovanjskih hiš in zagotovo jutri tudi brez stanovanj? Pozornemu stranskemu opazovalcu teh nesrečnih dogajanj seveda ne uide kar nekaj okoliščin, ki bi lahko bile zelo zaskrbljujoče. Znanec mi je pred časom dejal, da je to dogovorjen sistem. To mi je dalo misliti.

Že več let lahko občasno slišimo ali v medijih preberemo, da so nam nekatere mednarodne ekonomske in finančne organizacije očitale, da imamo "nenormalno" lastniško strukturo stanovanj in stanovanjskih hiš. Preveč teh nepremičnin naj bi bilo v zasebnih rokah državljank in državljanov. Je dobila morebiti slovenska politika ukaz, da mora to spremeniti?

Pred leti je bil precej tiho spremenjen zakon, ki določa dedovanje in vanj se je zapisalo določilo, da si po smrti prejemnika socialne pomoči država vplačane zneske povrne iz njegove zapuščine. Ljudem tega seveda niso povedali ali jih na to novo okoliščino opozorili, temveč so jim še dalje veselo podeljevali socialne pomoči in težava je nastala, ko so se pojavili prvi primeri, da se je država pojavila na zapuščinski razpravi in zahtevala svoje. 

Leta po osamosvojitvi države so se na ozemlju Slovenije pojavile tuje banke in zavarovalnice, predvsem Avstrijske, ki so masovno pod precej "ugodnimi" ter pravno zelo nejasnimi pogoji masovno ponujale "ugodne" kredite. Banka Slovenije je takrat zatajila, ali zaradi "malomarnosti ali pa tudi namerno" in sploh ni kontrolirala ter spremljala tega novega trgovanja z denarjem na ozemlju države. V te posle je bilo takrat vpletenih ogromno vplivnih javnih ljudi in celo nekatere državne institucije ter tuje zavarovalnice delujoče v Sloveniji. Kreditojemaci so bili pravno popolnoma nezaščiteni, največkrat hudo zavedeni in na koncu krepko opeharjeni. Danes pa se jim rubijo hiše in cele kmetijske posesti. O tem se le poredko piše in govori, ker je to pač tema, ki se jo namerno pometa pod preprogo. Nekateri že vedo zakaj!

V tem zadnjem razvpitem primeru zaplembe stanovanjske hiše je seveda sodstvo pokazalo mišice na malem človeku in obenem napovedalo morebitne bodoče dogodke. Šele sedaj, ko je pravna zastopnica Vaskrsića javno predstavila ves sodni postopek, se je celotna zgodba pojavila v popolnoma novi luči. Lahko se sicer predstavniki pravosodja sedaj med sabo zagovarjajo in ščitijo ter razvijajo v javnosti razno razne pravne teorije in upravičujejo svojo kolegico sodnico ter drugostopenjsko sodišče, vendar pozornega stranskega spremljevalca prevarati ali zavesti ni več mogoče. Tako pravna država in sodstvo v njej delovati in funkcionirati ne more in ne sme. To je potrebno odločno povedati, pa če je to komu všeč ali ne, in če tudi bodo to označili kot vmešavanje v neodvisno sodno vejo oblasti.

Pravosodje, ki je do pred kratkim bilo v slovenski javnosti deležno še močnega zaupanja, si je sedaj s tem primerom ter še bolj z vsem kar se je okrog tega dogajalo in se še dogaja, zelo omajalo svoj ugled in izgubilo potrebno zaupanje. To pa ni dobro. Saj sedaj rek, da smo pred zakonom vsi enaki, postaja že prav krepko smešen in z njim ni mogoče nikogar več prepričati. To pa ni dobro ne za obče politično in pravno vzdušje v družbi in ne za sodni sistem sam. Pravosodni sistem te države naj svoje kože in okrnjenega ugleda ne rešuje na malih in pravno neukih ter finančno izčrpanih ljudeh, ki jih pravne norme te države iz dneva v dan vedno bolj stiskajo ter omejujejo in spravljajo v obup. Naj se končno politiki na oblasti in odgovorni v pravosodju enkrat že odločijo ali bodo sodišča v bodoče še izrekala sodbe "v imenu ljudstva" ali pa bodo to sodbe v imenu države, političnih ali kakšnih drugih močnih ter vplivnih  elit in občasno sprejemala morebiti celo tudi sodbe kot "akt maščevanja"! Še najmanj primerno pa bi bilo, da bi sodišča s svojo sodno politiko in prakso izpolnjevala želje ter cilje političnih in oblastnih elit ali celo kakšnih mednarodnih finančnih in kapitalskih organizacij ter združb.