torek, marec 06, 2012

Kje je meja, ko se konča pravica enega in začne pravica drugega?

Zadnji del žalostnega pisma, ki ga je Joc Pečečnik naslovil na Janeza Janšo in njegovo stranko SDS:


Spoštovani predsednik Janez Janša in člani SDS!
Vašo strank zelo cenim in njena organizacija je vsem slovenskim strankam lahko vzor. Prepričan sem, da je nova koalicija lahko uspešna ter hkrati upam in želim, da vam (nam) bo uspelo obrniti trende in zaživeti bolje in mirneje.
Kljub vsemu sem vam na tem mestu želim javno opravičiti za nastale razmere, ki niso bili v moji domeni, ampak so stališče posameznika, ki je zaposlen v moji skupini in s tem predstavlja tudi mojo družbo. V naslednjih dneh bomo dogodke ustrezno obravnavali in ustrezno sankcionirali vse, ki so pri dogodkih sodelovali. O rezultatih vas bomo tudi obvestili.
Še enkrat vas naprošam, da sprejmete moje opravičilo!
Joc Pečečnik

In Pečečnikov zaposleni Mark Žitnik je je naslednji dan odletel iz službe!! In kaj je zakrivil? Kot državljan države Slovenije in kot volivec je uporabil ustavno pravico ter javno na medmrežju izrazil svoje osebno mnenje, ko je zapisal, da mu kadrovska sestava Janševe vlade ni všeč in da ji ne zaupa ter da ne verjame v njihovo politično ter strokovno verodostojnost. Joc Pečečnik je torej zaradi "neprimernega obnašanja ter javnega izražanja svojih mnenj" strogo kaznoval svojega sužnja in tako vsem pri njem zaposlenim sporočil, da nimajo pravice do zasebnosti in svojih osebnih mnenj ali stališč. 
Za ta primer sploh ni pomembno kaj si kdo o preteklih ravnanjih, dejanjih ali javnih nastopih Marka Žitnika misli, ker tokrat ne gre le zanj in za njegove ustavne pravice kršene s strani njegovega gospodarja, temveč gre za nevarnost neke nove prakse obvladovanja ravnanj in miselne svobode zaposlenih izven delovnega časa in neodvisno od dela, ki ga v podjetju opravljajo. Pečečnik torej želi biti absolutni gospodar svojih zaposlenih in takšna razmišljanja ter praksa imajo zelo radi mlade in se je temu potrebno odločno upreti dokler to ne postane obča praksa v naših družbenih odnosih. 
V citiranem delu pisma je Pečečnik javno in nedvoumno sporočil vsem, ki to pismo prebirajo, da je Žitnik njegov delovni suženj, ki nima pravice javno izražati svojih mnenj o družbeno političnih dogodkih, javnih zadevah ali javnih političnih osebah v državi. Pečečnik je šel še celo dalje in je sam prevzel odgovornost za Žitnikov "greh" ter "užaljenim" zagotovil, da bo primerno ukrepal ter se jim celo opravičil, ker jih je njegov suženj razžalil. Je pa Pečečnik s tem pismom o sebi in svojem moralno etičnem nivoju povedal veliko več kot o spornosti greha svojega sužnja Žitnika.

Ni komentarjev:

Objavite komentar