Večina občin zadolženih, finančno nesamostojnih in premajhnih
V desetih letih sedemkratno povečanje zadolženosti
6. marec 2012 ob 15:15
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
Ljubljana - MMC RTV SLO/STA
Mnogi so se takrat pred leti, ko se je začela histerija ustanavljanja slovenskih občin, držali za glavo in napovedovali, da to dolgo ne bo moglo trajati in bo relativno hitro prišel čas, ko bo tudi na tem področju končno nekoga morala srečati pamet. Občine so takrat ustanavljali vsi od poslancev Državnega zbora ter drugih državnih in lokalnih politikov, predsednikov političnih strank, duhovnikov in njihovih škofij v ozadju, razni lokalni mogotci, politikantski stremuhi ter večni demagogi in še kdo. Na Štajerskem je med ljudmi celo krožila šala, ki naj bi bila baje celo resnična, da je bilo za ustanovitev kake občine na področju Slovenskih goric dovolj v Ljubljano prinesti buteljko ali dve in dobil si občino. In podobnih zgodb je bila takrat dežela polna. Blizu resnice pa naj bi bilo tudi načelo, da mora biti v Sloveniji toliko občin koliko je župnij. In tako smo v vseh teh letih spacali že 211 ter od tega skoraj zagotovo vsaj dobro polovico popolnoma nefunkcionalnih občin in ena ( Ankaran ), ki na bi bila po odločitvi Ustavnega sodišča še v nastajanju.
Vsa leta je Računsko sodišče v glavnem ugotavljalo nepravilnosti v funkcioniranju teh občin in to ugotavlja še zmerom. Prav po občinah sta se razpasla korupcija in klientelistične povezave med vodstvi občin ter lokalnimi obrtniki in podjetniki, netrasparentno razpolaganje z zemljišči, vsaka vas , ki je uspela biti občina je želela svojo industrijsko cono in še mnogo tega neracionalnega je bilo in še vedno je prisotnega. In 211 občin ima seveda tudi 211 županov, pa toliko tajnic, občinskih uprav, občinskih svetov, nadzornih odborov in še ogromno množico raznih delovnih teles občinskega sveta ter svetovalcev županov. Veselo služijo tudi odvetniki, ki bi v nekaterih občinah svoje pisarne morali imeti že kar v občinskih stavbah. Tako pač 211 lokalnih petelinov veselo kikirika vsak na svojem kupu in velika večina njih tja do sosednjega kupa kjer kikirika njegov sosed, niti ne vidi ter drug drugega kikirikanja sploh ne slišita. Projekti označeni kot "regijski" tako po vrsti propadajo, propadajo pa tako seveda tudi sredstva rezervirana v državnem proračunu in še veliko večja sredstva skladov EU. ker se petelini med sabo ne slišijo, ne razumejo in ne želijo sporazumeti in dogovoriti.
Slovenija ima najmanj enkrat preveč občin in bi jih bilo dovolj tam med 95 do 105 in niti ena več. Če vlada Janeza Janše z raznimi varčevanji misli resno, potem naj se takoj loti reform občin in jih temeljito oklesti in veliko javnega denarja bo prihranjenega na lokalni in državni ravni. In naslednja težava je, da vedno več občin postopoma spreminja svojo temeljno naravo zaradi česar so bile ustanovljene in se spreminjajo v male para državice, ki so ob tem še znotraj hudo spolitizirane in funkcionarji med sabo hudo skregani. Skrajni čas je, da nekdo tej lokalni anarhiji ter občinski norosti naredi konec.
Zakaj je tako?
OdgovoriIzbrišiVelike občine oziroma župani so najbolj skrbeli za področja kjer je bilo največ volilcev. To so torej praviloma blokovska naselja, ki so bila zgrajena za priseljence. Za tracionalne manjše zaselke in področja na obrobju jim ni bilo mar, ker to prinese na volitvah premalo glasov, pa še dražje je.
Zato imajo nekateri vse, drugi pa niti poštene ceste ne. Razumljivo je, da so se nekateri potem čutili zapostavljeni in hoteli "na svoje". Skratka gre za namerno sistemsko napako, ki se sedaj kaže kot razdrobljenost premajhnih občin-ic.
Če se bodo te ukinjale naj se najprej sistemsko poskrbi, za pravičnejše razdeljevanje sredstev po nekem ključu, ki bo upošteval lastnosti celotnega področja.
Slovenija nima nič preveč občin. Lahko bi jih imela še več, če bi boljedefinirali, kaj občina je, kaj so njena opravila, komu služi in če bi, tako kot je to potrebno urediti na državni ravni, zaposlovala le toliko ljudi, kolikor jih je potrebno za izvajanje njenih funkcij.
OdgovoriIzbrišiNajprejje potrebno ugotoviti, da je razpon občin zelo velik. Od 350 prebivalcev, pa do nekaj 100.000. Po velikosti pa od nekja kvadratnih kilometrov do nekja 100 kvadratnih kilometrov.
Parv gotovo ni možno takšno raznolikost spraviti v en predal in predpisati enaka merila, ki bodo univerzalno delovala.
Edini zgled, ki smo ga imeli ob nastajanju novih občin, je bil tako imenovani kardeljanski model, ki je predvideval približno enako velike občine, ki so imela popolnoma vse funkcije kot republika in federacija. Te občine so bile tudi hkrati tudi upravne enote in so imele določeno avtonomijo, kakršna je pač bila takrat možna. Sistem je bil pregleden in pred vsem obvladljiv glede kontrolne funkcije partije in udbe.
pomembna je bila zlasti kontrolna funkcija, saj je CK moral nenehno bdeti nad občinami, da se v njih ne bi dogajalo kaj neprijetnega za partijo.
V demokraciji takšne kontrole niso potrebne in zato je lahko vsebina delovanja občin popolnoma drugačna. Žal pa je preživeli model vseeno prevladal i sedaj smo dobili občine, ki se zgledujejo po kardeljanskih predhodnicah, kar pa ni potrebno. Šačasoma so postale paša za župane, rezervoar za zaposlovanje in upam si trditi leglo kriminala.
Preden pade nekomu na misle, da prične ukinjati občine, naj se zamisli, ali je potrebno, da imajo vse občine enake funkcije, da se ukvarjajo z enakimi problemi in da se financirajo na državnih jaslih.
zakaj je nujno, da ima vsaka občina vrtec, osnovno šolo in zdravstveni dom. Zakaj pa ni obvezna še lekarna, trgovina, avtomobilski srevis, gradbeno podjetje, ter akvarij?
Kolega ne lomi ga no.Malo poznam to zgodbo, ker sem na svoj način v njej tudi nekaj časa sodeloval in sem tako imel priložnost veliko kaj videti, slišati in prebrati. Kakšen kardelijanski način neki. Izhodišče v ozadju so bile župnije in potem za regije celo škofije, vendar se povsod ni izšlo ali pa so se ljudje celo upirali ustanavljanju takšnih občin in potem je na koncu vse zbezljalo.
OdgovoriIzbrišiteh občin, ki jih imamo sedaj nam niso ustanavljali ne komunisti s svojimi CK-ji. ne Udba, ne Ozna, ne Moskva, ne Beograd in nihče od tistih, ki se ti prikazujejo v sanjah in ti ne dovolijo mirnega spanca.
Iz tvojega zapisa je hitro moč razbrati, da o lokalnih skupnostih ter lokalnih samoupravah veliko znanja ter izkušenj nimaš. Razen, da povsod vidiš komuniste z noži v ustih in hudimi pogledi, ki komaj čakajo, da ti prerežejo vrat, kakšnega drugega argumenta nisi v stanju ponuditi. Kolega zaradi svojega mentalnega zdravja ti toplo priporočam, da se skušaj čim prej osvoboditi teh nočnih komunističnih mor, da boš preostanek življenja lahko normalno in mirno funkcioniral. Boš videl, da se boš potem veliko bolje počutil in svet bo naenkrat postal lepši ter prijaznejši. Kolega splača se potruditi!
Protagonista za zaviranje ustanovitve novih občin sta bila Miran Potrč in slavni ustavni pravnik svetovnega slovesa prof. dr. Ciril Ribičič.
OdgovoriIzbrišiMar ni to zadosten dokaz,da so bile nove občine krojene po kardeljanskem modelu. Samo sekretariata za zunanje zadeve niso predvideli, to je edino odstopanje.