Novorojenček PAVLIHA, list za pametne Slovence, ni preživel hude konkurence črnega političnega humorja!

Tiste malo starejše bralke in bralci, ki jih kak klik popelje na ta blog, se gotovo še spominjajo znamenitega humorističnega in satiričnega časopisa Pavliha, ki je nekoč izhajal in je bil pri slovenskih bralcih zelo priljubljen. Veliko krat se je lotil »tabu« tem in jih na svoj, le njemu lasten in  značilen humorno satirični način, predstavil slovenski javnosti, ki se je potem pri prebiranju prispevkov hudomušno ali pa tudi privoščljivo hahljala.

V letu 2011 so nekateri skušali časopis Pavliha obuditi in ga ponovno spraviti med slovenske bralke in bralce. Ko sem takrat zasledil to novico o ponovnem rojstvu Pavlihe sem bil kar malce skeptičen o uspešnosti tega projekta in nisem se motil. Danes o Pavlihi ni mogoče nikjer več nič prebrati in ne slišati. Vendar politični humor na slovenskem ni izumrl. Posloviti smo bralke in bralci  le morali le od žlahtne politične satire in temu primernega političnega humorja. Nekateri so se potem kot z nekim nadomestkom zadovoljili s črnim političnim humorjem, ki ga na slovenskem v zadnjem času res ne manjka.

Zakaj torej poskus ponovnega rojstva Pavlihe ni uspel? Iskal sem odgovore na to vprašanje pa jih, vsaj takšnih, ki bi me zadovoljili in ponudili odgovore na števila vprašanja,  nisem uspel najti. Čas, ki ga prav danes in tukaj živimo, je izredno ugoden in skoraj že prav idealen za uspeh kakšnega takšnega novega  humorno satiričnega časopisa tipa Pavliha.

Se je morebiti okus slovenskih bralk in bralcev do žlahtnega humorja in politične satire že tako zelo spremenil, da ju takšnega in na način kot ju je nekoč ponujal Pavliha, v današnjih časih ne bi več prav razumeli? Ali pa ustvarjalci novega Pavlihe enostavno niso dorasli avtorjem obstoječih črno humorističnih medijev kot so Požareport, Reporter, Demokracija, Siol.net in še bi se kakšen našel? Skoraj sem prepričan, da novorojenček Pavliha enostavno ni vzdržal močne konkurence prej navedenih in še drugih njim podobnih medijev in je tako svojo nežno dušico spustil že kar v zibki. Sedaj smo pač slovenske bralke in bralci še v nadalje namesto na prešeren in zdrav smeh, obsojeni na kislo nasmihanje ob prebiranju medijev, ki na svoj črno humorni način prav ponesrečeno nadaljujejo tradicijo starega dobrega Pavlihe.