Predstavniki slovenske RKC in večina slovenskih desnih ter rumenih medijev je iz dneva v dan bolj nervozna, ker se domnevni sin kardinala Rodeta ne oglasi in z njim ne morejo komunicirati ne preko telefona in ne preko elektronske pošte. Ne oglasi se tudi na pozive Rodetove odvetnice Nine Zidar Klemenčič in ne oglasi se verjetno še na mnoge pozive za katere niti ne vemo. Zakaj pa naj bi se Peter S. sploh vsem tem oglašal in zakaj z njimi komuniciral? Ne morem se spomniti niti enega samega razumnega razloga zakaj bi Peter S. vsem tem klicateljem dvigal telefon ali odgovarjal na njihovo elektronsko pošto? Kaj ima Peter S z vsemi temi? Popolnoma nič. Rodetovi odvetnici se bo verjetno javil Petrov odvetnik, ko bo ocenil, da je za kaj takega primeren čas in so dozorele tudi druge okoliščine.Take stvari se praviloma počnejo v miru in brez medijskega pompa ter brez ministriranja vseh tistih, ki v takšnih postopkih nimajo kaj za iskati.
Po nerodnosti in zaletavosti vseh tistih, ki so ihtavo in brezglavo ter v veliki paniki skočili v bran kardinalu Rodetu, je sedaj gospodar časovnice prihodnjih dogodkov Peter S. in on bo skupaj s svojimi strokovnimi svetovalci ter zastopniki odločil kdaj se bo v tej zgodbi kaj odvijalo, kje in kako. Še kako prav ima sedaj Peter S., da jih pusti, da se vse nesrečni in nestrpni cvrejo na ognju, ki so si ga sami zakurili. Čas namreč dela zanj in skoraj zagotovo se bo Peter S. ponovno pojavil takrat, ko bo to odgovarjalo njemu in njegovim pravnim ter drugim strokovnim svetovalcem.
Razen seveda, če se globoko v ozadju ne dogajajo procesi in stvari za katere javnost ne ve in verjetno tudi nikoli ne bo zvedela. Bolj se bo čas odmikal in bolj bo zgodba postajala skrivnostna, večje bo zanimanje javnosti zanjo in več bo špekulacij ter hipotez, ki bi lahko na koncu obveljale za resnico. Če ta zgodba razpleta ne bo dobila in radovednost javnosti ne bo potešena, bo v največjem delu slovenske javnosti obveljalo, da Peter S. je Rodetov sin in da so vplivni krogi RKC uspeli vso zgodbo potlačiti in njen končni razplet skriti pred javnostjo. Kjer koli se bo v bodoče Rode v Slovenji pojavil, bo največji del javnosti ob pogledu nanj najprej pomislil na zgodbo o njegovem sinu in verjetno še o čem manj lepem iz te zgodbe. Interes RKC torej je, da se zgodba odvije do nekega, predvsem zanje sprejemljivega, rezultata, ki se ga bi potem dalo na primeren način posredovati javnosti
Dr. Ivan Štuhec na TV šteje dneve odkar se Peter S. ne javlja in s tem želi dokazati kako relativna, če že ne kar absurdna, je Petrova trditev, da naj bi bil Rode njegov oče. Dneve veselo štejejo tudi slovenski desni in rumeni mediji ter javnosti vsiljujejo »resnico«, da si je Peter S vse le izmislil in sedaj, ko je Rode pristal, da v Ljubljani opravi DNK testiranje, pa je pobegnil in se skril. Pri tem pa vsi našteti pozabljajo, da je tudi škof Uran javno povedal, da je pripravljen na test DNK, če mu najdejo osebo s katero naj bi se njegov DNK primerjal v dokazovanje njegovega očetovstva. Pa te osebe nihče od nikoder ne pripelje in nihče ne pozna ne spola in ne imena tega domnevnega Uranovega otroka in ne identitete matere, ki naj bi Uranu tega otroka rodila. Pa je škofa Urana kljub temu doletela huda kazen izgona iz lastne domovine, pri čemer so sodelovali najvidnejši predstavniki slovenske RKC. Ko tako razmišljam o nesrečni usodi škofa Urana in podlosti ter zahrbtnosti veljakov slovenske RKC, se mi poraja misel kaj vse bi se šele dogajalo z nesrečnim škofom dr. Vekoslavom Grmičem, če bi dočakal današnje dni in ga ne bi Gospod prej vpoklical na varno v nebesa.
Prav nerodno pa je v zadevi Rode&sin odreagiral in se odzval tudi dr. Jože Balažic, predstojnik Instituta za sodno medicino v Ljubljani, ki bi moral vedeti, da bi njegove povezave in članstva v institucijah RKC v tem kočljivem primeru lahko vzpodbudile določene kroge, da bi izrazili dvome, ki jim jih je bil te dni priča. Namesto izražanja velike osebne in strokovne užaljenosti in klicanja na pomoč sodelavcev instituta, da ga v tej užaljenosti podprejo, bi bilo bolj modro, da bi sam takoj v začetku opozoril na to nevarnost in svetoval strankam, da se test opravi nekje drugje, če ima katera koli od strank vsaj malo dvoma v korektnost postopka ali rezultate opravljenih testov. S tem bi takoj v samem začetku zgodbe razblinil mnoge dvome, razorožil vse dvomljivce in špekulante ter si tudi pri obeh strankah pridobil ustrezno zaupanje in vero v korektnost njega in institucije, ki jo vodi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar