Ko sem že mislil, da se na teh straneh vsaj nekaj časa ne bom več ubadal z otroci škofov in kardinalov ter ogromnimi dolgovi, ki mi jih je na pleča spravila slovenska RKC in jih bom moral prisilno privarčevati, je vrh slovenske RKC ponovno udaril. Tokrat so v boj poslali predsednika Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) in murskosoboškega škofa Petra Štumpfa, ki v dogodkih zadnjih tednov vidi nič manj kot kar poskus uničenja slovenske cerkve.
Novinarje je označil za medijske ubijalce, ki se bodo morali opravičiti za laži in škodo, ki naj bi jo storili slovenski RKC. Česar naj bi bili torej krivi nekateri slovenski novinarji? So novinarji teh zadnjih dvajset ler mogoče vzpodbudili in napeljevali ekonomsko finančne mešetarje v RKC, da so po osamosvojitvi veselo skočili v skupen roparski ples z ostalimi ekonomskimi in političnimi izkoriščevalci ter zaplesali kolo prisvajanja narodnega bogastva in izkoriščanja prebivalstva te uboge države ter potem temu ljudstvu nakopali najmanj eno milijardo evrov dolga, ki ga bodo ljudje z hudim odrekanjem in velikimi žrtvami sedaj morali vrniti? Skoraj zagotovo ne.
So mogoče novinarji zrežirali progrom proti škofu Uranu, mu podtikali otroka, ki ga sedaj nihče nikjer ne vidi in ne ve zanj in so ga na koncu novinarji izgnali v sramni izgon iz lastne domovine? Seveda niso. Prav nasprotno. Ti isti novinarji so stopili škofu Uranu, Štumpfovemu starejšemu kolegu ter nekomu, ki bi ga danes bojeviti škof moral imeti za vzornika, v bran in želeli ter zahtevali dokaze za nečloveško ter skrajno nehumano ravnanje z ostarelim in bolnim človekom, ki so si ga privoščili veljaki slovenske RKC. Gospoda škofa Štumpfa v tem primeru nekaj nič ni bilo slišati.
So morebiti novinarji nekoč pred dobrimi štirimi desetletji potisnili kakšnega duhovnika v romanco z mlado, verno ter naivno deklico, ki je potem v tujini rodila otroka in sedaj za spočetje obsodila tega duhovnika? Nič niso imeli zraven takrat in nič nimajo zraven sedaj, ko takrat rojeni sin, želi sedaj vedeti kdo je njegov oče. Počnejo le to kar je njihova naloga in družbeno poslanstvo. O tem poročajo v medijih, ker je mati sinu pač povedala, da je njegov oče danes visok cerkveni dostojanstvenik. Vse drugo kar se okrog te zgodbe dogaja pa je pač stvar različnih videnj ter interpretacij in malo tudi privoščljivosti, ker slovenska javnost Rodetovih nemških ovčarjev in kant za smeti pa še česa temu podobnega ter neprimernega, pač še ni pozabila.
Veliko bolj kot zgodba kardinala Rodeta, ki se bo tako ali drugače razpletla v institucijah, ki so za takšen razplet pristojne, sedaj velik del slovenske javnosti zanima zgodba škofa Urana in njegov izgon iz domovine. Ta zgodba pa ni nastala v novinarskih vrstah in tudi kak otrok, ki bi iskal svojega očeta je ni začel, temveč je nastala v krogih, ki jim pripada tudi škof Peter Štumpf. Spoštovani gospod škof Peter Štumpf bo tako imel še veliko priložnosti, da bo reševal slovensko RKC, ki ji niso nevarni in je ne želijo uničiti slovenski novinarji, temveč so ji, kot vse kaže, še najbolj nevarni prav njeni najvidnejši veljaki.
Škof Peter Štumpf pravi, da se slovenske RKC nekdo zelo boji in so napadi nanjo zaradi tega tako pogosti. Ima cenjeni gospod škof kar veliko prav. Te institucije se je potrebno bati in biti pozoren na njena dejanja in ravnanja. Sodelovala je v vseh revolucionarnih dejanih od devetdesetih prejšnjega stoletja do danes. Pri denacionalizaciji, privatizaciji, drugih oblikah lastninjenja, razpredla je svoje lovke v politiko, finančne in gospodarske ter kulturne kroge, šolstvo in medije in še kje ter nam na koncu prav šalabajzarsko na vrat nakopala najmanj eno milijardo, če ne še celo veliko več, evrov dolgov, ki jo morajo sedaj »privarčevati?« slovenski upokojenci, mladina, nezaposleni in celo otroci. Res je gospod škof Štumpf, treba se vas je bati.
In na koncu škof Štumpf še zagrozi: »Prišel bo tudi čas, ko bodo novinarji šli na ulice naših mest. Ne bodo jih sklicali sindikati. O, ne! Ljudje jih bodo prisilili, da bodo stopili na ulice.« Tukaj pa se s cenjenim škofom povsem strinjava. Da, res je, ni daleč čas, ko bodo po slovenskih ulicah res korakali lačni, goli in bosi ter brezpravni in bodočnosti oropani državljani in državljanke. Vendar bo na njihovih transparentih, ki jih bodo nosili, pisalo povsem nekaj drugega kot gospod škof napoveduje in si želi. Skupaj s politiki, finančnimi in gospodarskimi oligarhi, politično ekonomskimi vedeževalci, ideološko političnimi manipulatorji ter dobršnim delom desničarskih novinarskih propagandistov, bodo tudi najvidnejši predstavniki slovenske RKC morali stopiti pred obličje teh besnih množic in odgovoriti na premnoga zelo neprijetna vprašanja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar