Diktatura bruseljskih tiranov!

Velikost in ukrivljenost kumaric, žarnice in tako lahko naštevamo v nedogled veleumne domislice bruseljskih tepcev s katerimi med ostalim grenijo življenje državljankam in državljanom držav vključenih v EU.

Pravzaprav postaja EU vse bolj podobna nekdanji Sovjetski zvezi. Vodijo jo ljudje in skupine ljudi, ki jih nikoli in nikjer ni nihče izvolil. Enako kot v nekdanji ZSSR so v nekaj desetletjih uničili evropsko kmetijstvo, z ukazi iz enega evropskega centra določajo kaj in koliko kdo sme proizvajati in česar ne sme, kaj potrošniki smemo kupovati in uporabljati in česar ne smemo. Nekdanjo sovjetsko trdo ideološko diktaturo so nadomestili z diktaturo valute "evro" s katero so želeli kar čez noč v eni vsesplošni evropski enotnosti združiti veliko malih in med sabo popolnoma nekompatibilnih različnosti.

Vse bolj očitno je, da se velika ideja združene in demokratične ter svobodne Evrope podira kot hišica iz kart in v pomanjkanju demokratičnih idej kako rešiti to kar bi se rešiti morebiti še dalo, se zatekajo k ukrepom in političnim doktrinam, ki  se kažejo kot vedno večji odmik od demokracije in svobode v tej in takšni EU živečih ljudi. Podobnosti med nekdanjo komunistično Moskvo ter kako je ta disciplinirala ter uniformirala republike in v njih živeče državljanke ter državljane v združeni veliki ZSSR in tem kar danes počne Bruselj je vedno več in so tudi vedno bolj vidne ter jih ljudje združeni v EU tudi vedno bolj občutijo.

Grčija, Portugalska, Španija, vedno bolj tudi že Slovenija, da ostalih držav Balkana vključno z Madžarsko niti ne navajam, so dovolj zgovorni primeri neuspešnosti in velikih političnih, gospodarskih ter finančnih zablod ter zadreg politike EU zadnjih nekaj let ali celo desetletij.

Rešitve se iščejo v vedno večji centralizaciji upravljanja in odločanja v centru, ki ga vodijo, usmerjajo ter odločitve sprejemajo ljudje in skupine, ki nimajo demokratične legitimnosti. Zaradi tega in zaradi zavarovanja svojih ozkih nacionalnih, gospodarskih, finančnih, političnih ter obče državnih koristi in privilegijev svojih držav, so tudi njihove odločitve vedno manj demokratične. Vse bolj pogosto se zatekajo k vedno tršim  nedemokratičnim ukrepom s katerimi si podrejajo manjše in manj razvite ter uspešne države, se jim vsiljujejo že zdavnaj preživete ideologije, ki pogosto že prav grozljivo spominjajo na nekdanji fašizem in se neprestano obremenjuje ljudi z občutki krivde za zgodovinske dogodke v katerih so sodelovali njihovi dedje in očetje. Ob vsem tem pa se kot logična posledica uvajanja novega reda neprestano zmanjšujejo doseženi standardi na področju političnih, socialnih, delavskih in drugih človekovih pravic.

Z ekonomskimi, finančnimi, socialnimi, političnimi in ideološkimi ukrepi se vedno bolj zasužnjuje ljudi v "drugorazrednih in tretjerazrednih" državah EU ter se jih stigmatizira kot zgodovinske lenuhe, delomrzneže, uživače. ki bi radi dobro živeli na račun pridnih in varčnih severnjakov. Zgodovinske grehe svojih očetov in dedov iz preteklosti ter iz njih izvirajoče svoje današnje travme, sedaj valijo na državljanke in državljane teh "problematičnih" držav in od njih neprestano zahtevajo, da bi morali nekaj obsojati in se nečesa kesati, se nečemu iz svoje zgodovine odrekati in obžalovati ter se v celoti podrediti njihovim novim moralnim, etičnim, ideološkim, političnim in kulturnim standardom ter doktrinam. Ali povedano drugače, da bi lahko bili dobri in zgledni Evropejci, se sedaj od nas zahteva, da se odrečemo svojim kulturnim izročilom, narodni zgodovinski dediščini ter svojim dedom in očetom in da popljuvamo njihove grobove. In pri vsem tem nečednem in nečastnem početju ter zasužnjevanju Slovenk in Slovencev ter drugih v Deželi živečih ljudi, jim pridno pomagajo domači koristoljubni ter hlapčevski janičarji, ki se trudijo biti večji Evropejci od tistih zatiralskih Evropejcev samih.