Reforma pokojninskega sistema!
Reforma bančnega sistema!
Evro je bog in bog je evro. Zanj in za njegovo preživetje nobena žrtev ni prevelika. Zgodovina se ponavlja in Slovenci ponovno ponavljamo napake, ki smo jih nekoč že storili.
Slovenski minister za delo Andrej Vizjak že nekaj dni slovenskim kapitalističnim tlačanom ter neodločnim sindikatom razlaga kako dober nov zakon o delovnih razmerjih so pripravili na njegovem ministrstvu. Pri tem največ pozornosti posveča ukinitvi instituta delovnega razmerja za določen čas ter temu podobnih oblik začasnih delovnih razmerij in v višave kuje novo pogruntavščino instituta enotne pogodbe o zaposlitvi razdeljene na tri pravno precej različne institute. V prvih dveh obdobjih ali pogodbenih institutih je delavec povsem brez vseh pravic in je povsem odvisen od milosti ter nemilost delodajalca in ga bo tako kar zakon sam naredil za čisto navadnega kapitalističnega tlačana. V tretjem obdobju naj bi nekaj več delovno pravnih pravic sicer imel, vendar bo delodajalcu omogočeno veliko lažje in preprostejše odpuščanje in si bo tako nov slovenski kapitalistični tlačan svoje pravice lahko zataknil za klobuk. Politične stranke, tako tiste koalicijske kot tudi tiste opozicijske, pa bebavo ponavljajo mantre, ki jim jih v usta polagajo evropski veljaki ter domači politično ekonomski vedeževalci in peljejo slovensko državo ter njene državljane v veliko nesrečo.
Nekaj časa sem celo verjel, da je vse to o čemer tako vneseno govoriči naš delovni minister Vizjak res zraslo na domačem slovenskem zeljniku oziroma med modrimi ministrovimi sodelavci. Potem pa je sledilo pravo presenečenje, ko sem v hrvaških in tudi srbskih medijih zasledil, da tudi tam šarijo po njihovi delovno pravni zakonodaji in pišejo nove člene zakona o delovnih razmerjih ter jih predstavljajo svojim kapitalističnim tlačanom. In glej ga zlomka, tudi njihove najbolj zveneče spremembe zakonov so skoraj povsem identične tistim s katerimi minister Vizjak v Sloveniji straši zaposlene in jezi sindikate. Kdo torej od koga prepisuje? Verjetno nihče od nikogar. temveč vsi dobivajo že napisane predloge rešitev ter ukaz iz nekega centra v EU, da jih doma spremenijo v zakon.
Vedno bolj očitno je, da postaja EU trdnjava diktature in naddržava, ki bo še kako pila kri prebivalstvu manj razvitih držav ter še posebej tistih v preteklih dveh desetletjih dodatno osiromašenih in izžetih držav nekdanjega socialističnega sistema. Še se bodo dogajale nove Grčije, ki pa v resnici za svojo nesrečo niti ne bodo toliko same krive kolikor se bodo zahodnjaki trudili, da jih kot glavne krivce tudi prikažejo. Med njimi bo vsekakor tudi Slovenija in nekaj od grške nesreče nas bo v kratkem doletelo. Tako močno kot so si Slovenci pred leti želeli postati člani EU, bo že čez kakšno leto ali dve nastopilo obdobje, ko bodo to še kako obžalovali in bo med državljankami ter državljani vedno bolj prisotno razmišljanje kako iz te druščine pobegniti in rešiti kar se bo takrat rešiti sploh še dalo. Bojim se, da bo pa takrat že prepozno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar