Tako predlagani zakon zmanjšuje ali celo ukinja določene v preteklosti pridobljene pravice brezposelnim, otrokom, porodnicam, družinam, upokojencem in delavcem v javnem sektorju. Sindikati javnega sektorja so se seveda že odzvali in dosegli složnost ter enotnost in napovedali veliko stavko. Čeprav jih sam v teh stavkovnih aktivnostih povsem podpiram, pa le ne morem mimo očitka, ki sem ga že pred leti v svojih komentarjih naslavljal nanje, ko so politične, gospodarske in finančne elite demontirale gospodarstvo države, prisvajale, ropale, privatizirale, podarjale in prav barbarsko uničevale slovensko gospodarstvo, ki smo ga nasledili iz prejšnje države in prejšnjega socialističnega režima in se je v realnem sektorju masovno odpuščalo ter uvajalo pravo kapitalistično tlačanstvo in suženjstvo ter so v javnem sektorju ves čas oportunistično molčali in varovali svoje riti. Pred leti sem že opozarjal, da naj se ne zanašajo ne na politiko in ne na kogar koli drugega, ker bo hitro prišel čas, ko bodo tudi sami prišli na vrsto. Zakaj niso zmogli že takrat razumeti, da brez realnega sektorja tudi javnega sektorja ne more biti v takšnem obsegu kot je nastal in da sta delavka v Muri ter uradnik na nekem ministrstvu ali učitelj v šoli, zdravnica v bolnišnici v veliko večji medsebojni odvisnosti kot je to videti na prvi pogled? Sedaj seveda je kar je in upajmo le, da enake napake ne bomo ponovili.
Tudi na nevarnost in posledice "zlatega pravila" zapisanega celo v ustavo sem že pred časom opozarjal, ko ga je tako vneto zagovarjal bivši predsednik vlade Borut Pahor. Prav zanima me kako bo sedaj kot šef opozicijske stranke ravnal in kako bo poslanska skupina SD v teh primerih glasovala. Ta isti Borut Pahor je takrat čvekal nekaj tudi o Združenih državah Evrope in podobnih neumnostih. Skoraj prepričan sem, da bo Janševa koalicija prav v Pahorju in njegovi stranki SD v tem dolgoročno usodnem projektu našla zaveznika pri sprejemu proti ljudske zakonodaje in spremembi ustave. O DeSUS-u tako ni več vredno izgubljati besed. To je stranka, ki je več kot zrela, da se jo čim prej pošlje v ropotarnico zgodovine, če se hitro ne bo notranje kadrovsko prestrukturila in zamenjala ključnih ljudi v svojih vodstvih od lokalnih do republiškega. Na izven parlamentarne stranke kot sta ZARES in LDS pa bi bilo najboljše, da nanje kar najhitreje pozabimo in če se še kdaj na kakšnem volilnem lističu slučajno pojavijo, jih kar mirno preskočimo.
Neznanka pa še vedno ostaja Jankovičeva PS, ki daje vtis, kot da ne ve prav kako se naj obrača, da bo evropsko všečna, malo socialna in še sočasno v incestu s kapitalom med toplimi rjuhami.
Ljudje bi se morali zavedati, da prav nobena pravica, ki jim bo sedaj odvzeta se jim nikoli ne bo več vrnila. Še huje bo. Z zmanjševanjem pravic se bo še nadaljevalo s spremembami delovno pravne in druge zakonodaje, s pokojninsko in zdravstveno reformo ter postopnim privatiziranjem delov javnega sektorja in to vse tako dolgo dokler ne bo dosežena kritična masa nezadovoljstva izražena na ulicah večjih slovenskih mest. Prihaja čas, ko si bodo morali delavec v tovarni ali na polju in uradnik, zdravnik, učitelj, znanstvenik, policist seči v roke ter si skupaj in združeni izboriti znosne življenjske pogoje in si podrediti politiko in kapital. Ali bo država Slovenija socialno pravična, pravna, usmerjena v razvoj in sočasno prijazna vsem svojim državljankam in državljanom ali pa je ne potrebujemo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar