Največji politični blefer ponovno v svojem elementu!

MMC RTV SLO

17. april 2012

Erjavec v bran regresu za upokojence in proti zamrznitvi pokojnin

"Če ne bi bilo DeSUS-a, bi upokojenci delili usodo javnega sektorja"

Vlada med varčevalnimi ukrepi predlaga tudi znižanje regresa za upokojence, a bo DeSUS vložil amandma, da za tiste, ki imajo nižjo pokojnino - do 622 evrov, ostane nespremenjen. Erjavec pričakuje podporo.

S svojimi bleferskimi manipulacijami ne more šef koalicijske stranke DeSUS in zunanji minister Karel Rrjavec nikogar več prepričati. Sedaj, ko je dobro polovico vseh upokojencev s svojo kompromisarsko ter egoistično politiko spravil v nezaslišano bedo in hudo revščino, bi se rad naenkrat prikazal kot zagovornik in rešitelj upokojencev. Podpora v javnosti je njemu in stranki padla daleč pod prag vstopa v parlament, mero mu je vzel tudi Simčič s svojo edino možno odločitvijo in prav nič ne bi bil presenečen, če bomo kdaj zvedeli, da je ta manever z vložitvijo amandmaja stranke DeSUS v Državnem zboru bil v koaliciji že v naprej dogovorjen z namenom vsaj malo izboljšati ugled in verodostojnost stranke DeSUS in njenega šefa Erjavca. 

Pravzaprav so prav upokojenci najbolj nesrečna socialna skupina državljank in državljanov v tej državi, ki nimajo svoje organizirane interesne organizacije katera bi branila njihove z delom in preteklim plačevanjem prispevkov, pridobljene pravice in socialno varnost na stara leta. Upokojenska društva in zveza na ravni države se ukvarjajo z vsem le s socialno varnostjo svojega članstva še najmanj in jih je največji del še krepko spolitiziran. Elitam v teh spolilitiziranih ter za težave največjega dela članstva skrajno neobčutljivih upokojenskih organizacijah so pa seveda ta društva in zveza zelo priročno sredstvo za kolektivne manipulacije, zavajanja in jim služijo pretežno le za zadovoljevanje  njihovih osebnih in ozko kolektivnih interesov. 

O stranki DeSUS, ki je res nastala pod pretvezo, da bo branila interese in pravice upokojencev, pa tako ni potrebno izgubljati besed. Že rodila se je stranka v čudnih organizacijskih in kadrovskih okoliščinah in se potem kadrovsko levila kot kača ter temu primerno tudi programsko prilagajala vsakokratnim interesom svojih aktualnih vodstev. Usodni udarec je stranki zadal kratkotrajni predsednik Anton ROUS, ki pravzaprav ves čas ni vedel kako se naj na slovenskem političnem parketu obrača in pleše, da bi potem na koncu pristal celo v Janševem objemu. Tako kot je v politiko iz nič prišel je iz politike v nič tudi potem odletel. Tudi blefirati je namreč potrebno vedeti. 

V podobnih precej čudnih in razmeroma kaotičnih okoliščinah si je potem stranko prisvojila ekipa zbrana okrog Karla Erjavca, ki si je pred tem izkušnje nabiral v skoraj vseh takratnih političnih strankah. Kaj so Erjavec in njegovi ozki strankarski potrčkoti iz ožjega vodstva ter lokalnih nivojev s stranko naredili pa seveda lahko danes vidimo. Če Erjavec misli, da bo lahko s 100 evri pri upokojencih kupil zaupanje in vero vanj ter v stranko, se zelo moti. Rešitev za stranko DeSUS bi bila, če bi članstvo zmoglo dovolj notranje politične, razumske, programske ter organizacijske modrosti in se takoj predvsem kadrovsko reformiralo od lokalnih organizacij do državnega nivoja. Enostavno povedano, morali bi takoj zamenjati večino članov vodstev od občinskih, regijskih do republiškega nivoja vodenja stranke. Ker se to očitno ne bo dogodilo, bodo pač delo potrebnega političnega čiščenja na slovenski strankarski sceni morali opraviti volivke in volivci na prvih naslednjih volitvah.