Slovenski mediji so se prav čredno pognali v zagovarjanje in branjenje ukrepov Janševe vlade in pridružili so se jim predstavniki kapitalskih in finančnih elit s pisanjem javnih, odprtih in še kakšnih pisem slovenski javnosti, v katerih zagovarjajo ukrepe dodatnega siromašenja ljudskih množic in satanizirajo sindikate. In pri tem pišejo, da naj se ne oziramo nazaj, ne iščemo krivcev za nastale razmere, da so prav takšni ukrepi nujni in še veliko tega lahko preberemo. Tudi to, da si moramo naliti čistega vina in da je Slovenija kot Titanik, ki je tik pred potopitvijo. Da bodo iz EU v deželo slovensko prišli prisilni upravitelji, ki ne bodo imeli slovenskih priimkov in še kaj lahko slišimo ali preberemo od teh dam in gospodov. Nam napovedujejo ponovno kakšne nove okupatorje, ki bi jih poklicali na pomoč? Slovenci imamo že kar nekaj izkušenj kako z okupatorji, ki jih kdo povabi ali pa kar sami pridejo na obisk, potem ravnati.
Sedaj, ko gre njim za nohte, so se poenotili in kot dobro dirigiran orkester v en glas pojejo arije v čast odrekanjem, trpljenju, reformnim ukrepom in še čemu. Pri teh odrekanjih in novih trpljenjih pa seveda nimajo v mislih sebe in svojih elitnih kolegic in kolegov, temveč že tako popolnoma osiromašene ljudske množice, ki naj bi ponovno še dodatno trpele za njihova današnja ter seveda tudi jutrišnja blagostanja.
Kje pa so vsi ti bili zadnjih dvajset let, ko je bilo še največjemu tepcu jasno, da se to kar počnemo v državi Sloveniji, ne more dobro končati ? Takrat so sami skrbeli le za svoje kariere v okoliščinah, ki so jim šle na roko, privatizirali, nekateri tudi krepko kradli, na cesto metali tisoče slovenskih delavk in delavcev ali pa so se na račun ljudstva izobraževali ter zganjali demagogijo novega, demokratičnega in slovenskim razmeram prilagojenega kapitalističnega reda. Takrat jih ni prav nič skrbelo, da se v slovensko državno ladjo dnevno vrtajo ogromne luknje ter da vanjo vedno bolj vdira voda in jo poplavlja. Panika je nastala šele sedaj, ko so sami začutili, da so hudo ogroženi tudi njihovi interesi, pridobljeno blagostanje njihovih družin in da se kaj veliko zanje ne bi spremenilo, naj bi sedaj ljudske množice ponovno zategnile pas, se še čemu odrekle in rešile državo.
Čigava pa sploh je v resnici ta država? Doslej je bila izključno le njihova. Ko jo je začel hudič jemati, pa naj bi kar naenkrat bila tudi moja. Cenjene dame in gospodje iz kapitalskih, finančnih, političnih in še kakšnih elit, ne bo šlo. Pa ne zaradi tega, ker ljudstvo ne bi želelo ali hotelo, temveč, ker več ne zmore. Rešitev za državo Slovenijo boste morali začeti iskati v svojih krogih, pri svojih privilegijih, svojih materialnih in finančnih zalogah, če jo res želite rešiti.
Kot svojega največjega sovražnika elite sedaj razglašajo sindikate. Prenehajte se no sprenevedati in zavajati, ker vam res skoraj nihče več ne verjame. Saj za to pa sindikati tudi obstajajo, da branijo interese svojega članstva, kot vaše organizacije trdovratno branijo in zagovarjajo interese vaših elit. Tako kot ima vsak kilogram železa svojo ceno, ki jo moramo plačati, če ga želimo kupiti, ima tudi delo svojo ceno. Kako se ta cena določa pa vam je že pred več kot sto leti lepo in jasno napisal ter matematično dokazal, v vaših krogih zaničevan in nasilno potisnjen v pozabo, nemški bradati gospod KarL Marx po imenu. V razmerah v katere ste državo Slovenijo pripeljali imajo sindikati le dve možnosti in sicer, da v svojem boju vztrajajo ali pa se sami ukinejo in prepustijo ljudstvu, da se znajde kot ve in zna. V vsesplošni anarhiji in vseh njenih posledicah torej, ki pa ne bodo prijetne ne za ljudstvo in ne za elite. Bodite torej veseli, da sindikati takšni kot danes so sploh obstajajo, ker imate od njih trenutno vi in vaše elite več koristi kot ljudstvo.
Ko omeniš Karla Marxa, katerega Kapital se je, kot komunizem, sesul v prah, mi postane jasno tvoje razmišljanje. Jasno je, da kradljivcem nacionalnega premoženja le tega ne more odvzeti vlada, ampak sodišča! Sodišča? Sodišča, ki so z okostnjaki v omarah to omogočala, tega nikoli ne bodo storila!!
OdgovoriIzbrišiCenjeni kolega očitno še nikoli nisi imel v rokah Marxovega Kapitala in prebral niti naslova. Praktični komunizem, ki je nastal v prvi polovici prejšnjega stoletja in se ob zaključku stoletja tudi sesul, nima s Kapitalom veliko skupnega. Je bila sicer ideologija, ki se je na Marxa in Kapital sklicevala kot se katolištvo sklicuje na Sveto pismo, čeprav tako eni kot drugi v praksi potem ravnajo v skladu s svojimi trenutnimi interesi in potrebami ter koristmi.
OdgovoriIzbrišiPriporočam ti, da iz tega obširnega dela prebereš vsaj kazalo.
Lep pozdrav!