Slovenski mediji so nas osrečili s pikantno zgodbo o znani Slovenki, ki tam v beli Ljubljani v nekem masažnem salonu osrečuje moške. Naši vrli Pomurci in še predvsem njihov levi pomurski del imenovan Prekmurje, tej novici ne bi posvečali kake pretirane pozornosti, če se kot glavni junak v tej zgodbi ne bi pojavil njihov rojak. Ki pa seveda ni nek anonimni Pišta z Goričkega ali Ravenskega, temveč večini Prekmurcev in predvsem Sobočanom poznana oseba zaposlena na vodilnem delovnem mestu v še veliko bolj znanem pomurskem javnem zavodu.
Kot bi pihnil je vsaj za kratek čas iz vsakodnevnih šank pogovorov odneslo Janšo in Žerjava ter njune apetite po omejevanjih našega razkošnega pomurskega življenja in v prvi plan postavilo znamenito Urško ter znanega prekmurskega gospoda. Predvsem Sobočanke in Sobočani se pritajeno hahljajo, si namigujejo to in ono ter se seveda na bolj javnih mestih o tej temi pogovarjajo v le njim razumljivih pogovornih šifrah. Še posebej zanimivi so pogovori moškega dela prekmurskega prebivalstva, ki ne pozabijo ob tem omeniti svojih znanih kvalitet na tem področju in jim je tako še dodatno porasla njihova moška samozavest. Njihovi moški kolegi z desnega brega Mure pa se le tiho muzajo in si mislijo svoje.
Bo pa ta žgečljiva zgodba pustila tudi malo dalj časa trajajoče posledice, ki jih bodo čutili predvsem prekmurski moški, ki pogosto potujejo tja v pregrešno prestolnico. Prekmurke niso naivne ženske in vedno ne verjamejo tako na prvo besedo. Odslej bodo pa še veliko bolj pozorne in previdne in bo vsak Prekmurec moral takoj, ko se bo vrnil iz Ljubljane, doma najprej v spalnico na preverjanje njegovega spolnega poželenja, da se slučajno tam v Ljubljani ni izrabilo. Izgovori na kakšno potovalno utrujenost ali na posledice mučnih, dolgih in utrujajočih ter izčrpavajočih sestankov, so postali preteklost. To seveda velja ne le za pomurske gospodarstvenike, temveč še veliko bolj za prekmurske poslance in ministre, ki se v tisti grešni Ljubljani zadržujejo skupaj tudi po več dni. Prilika dela tatu, pravi znan pregovor, ki ga vrle Prekmurke seveda dobro poznajo.
Prizadeti pa so ob objavi te seksualne ljubljanske zgodbe tudi ponosni Radgončani, ki so se še nekaj dni nazaj hvalili s prireditvijo Polka in majolka, na kateri je sodelovala nam vsem znana in draga Urška Čepin in so njeno udeležbo ter obisk Radgone s takšnim ponosom omenjali. Danes te splošno znane dame in nekdanje spotne maskote Pahorjeve SD, iz meni neznanega razloga, več ne omenjajo in če jih o tem kaj vprašaš, se le kislo nasmehnejo in zamahnejo z roko. Niti o Polki in majolki ne želijo več govoriti. Tu in tam kdo tako zlobno privoščljivo omeni le še kakšno pikantnost kot, kdo se je s kom na tisti narodno zabavni prireditvi rad družil in postavljal. Zatrjujejo pa, da ji v Radgoni v penino niso primešali nič takega kar bi lahko bil razlog za nastanek tistih nesrečnih ljubljanskih filmčkov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar