Lenarški Ivek se ne da!

Lenarški divji žrebec se ne da kar tako zlahka ukrotiti. Še posebej, če se ga loti zajahati ljubljanski razvajeni salonski in bahati škric, ki najmanjšega pojma nima o trmasti duši slovenjegoriškega človeka. Pričakoval sem tak Vogrinov odgovor na zahteve Viranta in če bi Lenarčan ravnal drugače bi bil res krepko presenečen. Še posebej, ker za vsem tem mora biti še nekaj o čemer nista ne Virant in ne Vogrin javno še ničesar povedala. Virantovo neprestano in papagajsko zganjanje demagogije moralnosti in o čistem liku slovenskega poslanca je seveda lahko všečno kakšnemu naivcu, ki pač verjame vse kar "tisti gospoud, ki so tan v Ljubljani tapreidni in zlo šoulani" povedo in ob vsem še ta gospod veliko moč imajo.

Vogrina sem spremljal že, ko je na prav svojstven način županoval v Lenartu in je takrat bil član precej trde linije Janševih SDS-ovcev. Kot sem v enem od svojih zapisov že zapisal, tam kjer se pojavi Vogrinov Ivek, tam se kadi. Zakaj Vogrin ni več član SDS in kako je pristal v Virantovi stranki ni niti tako zelo pomembno za osvetljevanje tega primera. Vsaj mene ta del zgodbe posebej ne zanima. Ni pa izključeno, da ima ta današnja Vogrinova zgodba celo korenine in kakšno povezavo z dogodki, ki so pripeljali do razhoda Janše in Vogrina ali pa morebiti njegovo ostro javno nasprotovanje Virantovemu sistemu plač v javnem sektorju. Ti gospodje znajo biti namreč zelo zamerljivi ter maščevalni  in dolgo pomnijo.
Zanimivi pa sta predvsem dve stvari in sicer kaj je resnično pravi razlog, da se je Virant tako agresivno spravil na Vogrina in odkod naenkrat takšna sodna učinkovitost koprskega sodišča, ki naj bi se po poročanju medijev z izvržbami v nekaj tednih spravilo na celotno Vogrinovo premoženje z njegovo poslansko plačo vred. Rešil naj bi le družinsko stanovanjsko hišo. Njegovi upniki pa so kar naenkrat postali najbolj varovani in s sodno pravico obdarjeni upniki v državi. To pa zelo preseneča in zaskrbljuje obenem. Še posebej, če pomislimo na križe in težave velikih upnikov Vegrada, SCT-eja in še stotine drugih velikih dolžnikov, ki so v nesrečo pahnili tisoče upnikov ter pri njih zaposlenih delavcev in njihove usode praktično nikogar ne zanimajo ter se sodni postopki vlečejo in vlečejo ter prelagajo iz leta v leto. Zakaj je torej Vogrin imel to smolo, da je na sodišču kar naenkrat tako hitro prišel na vrsto ter njegovi upniki privilegij, ki ga njihovi nesrečni kolegi nikakor ne morejo dočakati? Takoj, ko se je zvedelo, da je Vogrin pri ključnih ljudeh aktualnega režima v veliki nemilosti, so ga deložirali iz najetih poslovnih prostorov v Kopru in na sodišču so stekli postopki na katere drugi čakajo tudi po desetletje ali več.

Vogrin je začel boj v katerem ima za končno zmago relativno malo možnosti. Popolnoma brez možnosti, da se reši pa tudi ni. Vprašanje je le koliko politične modrosti premore in če mu bo uspelo pravočasno najti prave zaveznike, ker samo znana slovenjegoriška trma in bojevitost mu pri tem veliko ne bosta pomagali. Ni pa nujno, da bo na koncu le on sam poraženec. Pravzaprav bi v teh razmerah morali biti državljani kar zadovoljni, da imajo v parlamentu nekega trmastega in neizprosnega borca tipa Vogrin in si je želeti, da bi jih bilo še več. Če seveda na koncu ne bo kakšna zaplotniška politična trgovina pod mizo opravila svoje. Saj za to pa si je Ivek tudi želel priti v okolje in območje oblasti ter moči, da reši sebe in svojo rit in ne mene ter mojo. V primeru, da bo ponujena primerna cena, se bo trmasti Lenarčan seveda že vedel dogovoriti in Virant potem najti primerna opravičila in izgovore. Če slovenski davkoplačevalci že toliko let ob državnih jaslih hranimo Viranta in še stotine njemu podobnih, bomo pa še enega Vogrina prenesli.