Vse bolj se odkriva velika skupna skrivnost Janeza Janše in Boruta Pahorja!

V osvežitev spomina navedimo, da aktualno vladajočo koalicijo sestavljajo Janševa SDS, Erjavčev DeSUS, Ljudmilina NSi, Virantova DL in Žerjavova SLS. Tako je bilo do pred kratkim. Dokler se s tajnim dogovorom sklenjenim med Pahorjem in Lukšičem na eni strani ter vodstvom vladajoče koalicije in Janezom Janšo na drugi, k vladajoči koaliciji neformalno in povsem tiho ni pridružila še stranka SD. Podrobnosti dogovora in sklenjenega tihega pakta javnosti niso znane.

Le predvidevamo lahko katere skupne politične in druge cilje si je tako na novo in tiho zastavljena politična koalicija vse zastavila,. Skoraj gotovo je, da  bo tako ojačana politična koalicija skušala v fotelj predsednika države na novembrskih volitvah spraviti Boruta Pahorja, in kolikor se bo le dalo razsuti ter oslabiti Jankovičevo PS, ki kot kandidata za predsednika države podpira aktualnega predsednika dr. Danila Türka.

Prvi skupni uspehi tako na novo sestavljene in okrepljene koalicije so že vidni. Tako so poslanci SD kolektivno v parlamentu podprli imenovanje kandidata Martina Mlakarja za nadzornika Slovenske tiskovne agencije (STA) in so zanj glasovali poslanci SD: Mirko Brulc, Andreja Črnak-Meglič, Matjaž Han, Janko Veber, Dejan Židan in Borut Pahor. Za očitno še spornejšo Zlato Krašovec predlagano kot članico istega organa, pa je potem glasoval le Borut Pahor. O razlogih zakaj so poslanci opozicijske SD prispevali k imenovanju Mlakarja kot politično in ideološko spornega kandidata svoje glasove, ne želijo javno govoriti in svojega  ravnanja javnosti pojasniti. Še veliko bolj skrivnosten pa je Borut Pahor, ki je  potem kot edini iz poslanske skupine SD glasoval še za veliko bolj sporno kandidatko Krašovčevo.

Aktualna Janševa koalicija  in njena vodila stranka SDS, se zavedajo, da njihovemu uradnemu kandidatu Milanu Zveru ne kaže ravno najbolje in nad tem niti niso posebej presenečeni in še manj razočarani. Pravzaprav nanj in na možnost, da bi lahko bil izvoljen nikoli niso niti resno računali, ker je Janšev kandidat za novega predsednika države vedno bil Borut Pahor. Da pa bi Pahorja lahko uspešno spravili v kabinet predsednika države pa je potrebno najprej krepko razmajati Jankovičevo PS in to jim kar odlično uspeva. Res pa je, da jim pri tem Jankovičevi »pozitivci« v parlamentu s svojimi ravnanji ter glasovanji pri nekaterih projektih Janševe vlade ter koalicije kar sami zelo pomagajo ter si tako zapravljajo zaupanje volivcev in tistega dela slovenske javnosti, ki se uvršča bolj v levo.

To in takšno ravnanje Jankovičevih poslancev pa prav sedaj dobro izrabljata tako Borut Pahor kot tudi novi šef stranke SD Igor Lukšič, ki prav zadnje dni v javnosti govoriči pravljico o njegovih novih ter mladih levičarjih in Jankovičevih ter Türkovih starih levičarjih. Če ne bi v ozadju teh in takšnih slaboumnih blebetanj šlo za zelo resne in lahko mirno zapišemo tudi precej usodne stvari, bi se takšnemu besedičenju smeli le prizanesljivo nasmehniti ter zamahniti z roko. Tako pa ima to Lukšičevo govorjenje seveda prav konkreten namen in cilj razdeliti slovensko levo volilno telo in potem »mlade levičarje« v morebitnem drugem krogu volitev združiti z desnimi volivci ter Pahorja stlačiti v kabinet predsednika države.

Del članstva stranke SD na čelu s svojim novim predsednikom Igorjem Lukšičem ima verjetno v ozadju še vsaj eno tiho srčno željo, da bi lahko se na fin način rešili Pahorja, ker stranka z dvema predsednikoma res ne more učinkovito funkcionirati. Za ta cilj pa so se, kot kažejo nekateri zadnji dogodki v ravnanju vodstva stranke in tudi njenih poslancev v državnem zboru, pripravljeni povezovati z vsakim, ki jim lahko kakor koli pomaga ta cilj uresničiti.

Veliko vprašanje je ali bodo volivke in volivci spregledali to dvojno igro stranke SD in Janševe koalicije ter jih tudi na volitvah ustrezno sankcionirali. Tako, da bodo svoj glas poklonili kandidatu, ki mu bodo tik pred samimi volitvami ob strani stali le še osveščeni ter strankarsko in ideološko neobremenjeni volivci in nobena polnega zaupanja vredna politična stranka.

Tako čiste priložnosti, da slovenske volivke in volivci brez pritiska politikantske strankarske in druge ideološke navlake izberemo svojega predsednika države, še nismo imeli. Vedno smo si želeli strankarsko in ideološko neobremenjenega kandidata in kot vse kaže nam bo pri teh volitvah naša skrita želja tudi izpolnjena. Kako že pravi star rek? Da človek obrača in bog obrne in kot vse kaže bo res obrnil. Na nas pa je, da njegovo obračanje tudi zaznamo in prvič v svoj prid  tudi izkoristimo.