Mariborski ilegalci ponovno udarili!

VEČER, 23.10.2012

V Mariboru spet goreli radarji!

Mariborski poklicni gasilci so morali ponoči znova gasiti nove radarje za merjenje hitrosti voznikov v križiščih, ki zadnje dni burijo strasti v mestu. Kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje, je natanko ob polnoči zagorel radar v ulici Heroja Šercerja, na poti do tja pa so gasilci preprečili še en požar na cesti Proletarskih brigad.

To je že drugi primer uničevanja radarjev v nekaj dneh. V noči iz sobote na nedeljo so vandali zažgali tudi radar v križišču na Ptujski cesti in še enega v križišču na Lackovi cesti.

Vse kaže, da so se pogumni mariborski ilegalci odločili še nadalje zoperstavljati ne le svojemu trmastemu ter samopašnemu županu Kanglerju in njegovemu finančno podhranjenemu občinskemu proračunu, temveč tudi vedno bolj zastrašujočemu sistemu vsesplošnega nadzora, kontroliranja, spremljanja in sankcioniranja občanov Maribora in drugih državljanov. 

V primeru prvega požiga me je dejanje spominjalo na neko novo spontano obliko ljudskega ludizma. Po tem ponovljenem dejanju mariborskih ilegalcev v to nisem več tako močno prepričan, temveč se mi dozdeva, da pa gre tokrat za zavesten odpor posameznikov, ali skupine državljanov, proti aktualnemu družbenemu sistemu in režimu vsesplošnega uvajanja tehničnih in drugih sistemov za učinkovito kontrolo ter nadziranje in sankcioniranje državljanov. 

Lahko ta dejanja kriminaliziramo in se delamo, da gre za navadne kršilce zakona, ki jih je pač potrebno odkriti in tudi primerno kaznovati. Mogoče se bo kaj takšnega tudi res dogodilo. Vendar sporočilo, ki je bilo s temi dejanji poslano, ne le slovenski javnosti, temveč tudi in predvsem lokalnim samopašnim oblastnikom, bi moralo doživeti primeren odziv v njihovih bodočih dejanjih in ravnanjih. 

Iz slovenskih mestnih četrti, krajevnih skupnosti ali kar celih mest ni mogoče delati koncentracijskih logorjev v katerih je mogoče imeti vse pod absolutno kontrolo, kjer se morajo vsi vedno in povsod ravnati po v naprej predpisanih postopkih ali zaukazanih ravnanjih. Ljudje ne morejo svobodno živeti v okolju, ki ga ves čas nadzorujejo video nadzorni sistemi, radarji in druga sledilna tehnologija in biti ves čas pod pritiski, da so stalno spremljani in nadzirani ter lahko vedno tudi za kaj kaznovani. Proti takšnim praksam, ki se v državi Sloveniji vedno bolj uveljavljajo, se je potrebno upreti in se spon uveljavljanja splošnega nadzora "velikega brata" osvoboditi. Če lokalni politiki z legalnimi pravnimi in drugimi demokratičnimi sredstvi nimajo moči na tem področju kar koli spremeniti, potem največkrat po določenem času vzamejo državljani stvari v svoje roke in ukrepajo kot pač vedo in znajo. Odgovornost za gorenje mariborskih radarjev torej ni na strani "ilegalcev", temveč v mariborski mestni hiši in kabinetu mariborskega župana. Mogoče bi lahko ilegalcem svetovali, da naj prenehajo s požiganji radarjev, temveč se raje  odpravijo kar v mestno hišo in iz nje naženejo mariborskega župana.

Ker, če jih bodo ujeli kot požigalce radarjev, bodo obravnavani kot navadni kriminalci. Če pa se odpravijo v mestno hišo in na cesto zabrišejo župana, pa bodo dobili status političnih disidentov s katerimi je potrebno ravnati precej drugače kot s kriminalci.