Zahvaljujemo se vsem novinarjem in nogometnim komentatorjem ter nogometnim funkcionarjem, ki so nas v času njegovega kratkega bolečega trpljenja tolažili in nam njegovo hitro umiranje prikazovali kot ozdravljenje in novo rojstvo ter nam tako vlivali tiha upanja in pričakovanja.
Preminulega slovenskega reprezentančnega nogometa ne bomo nikoli pozabili in bomo spomin nanj še dolga leta ohranjali. V času svojega skoraj dve desetletji trajajočega uspešnega življenja nam je veliko dal, nas vzpodbujal k skakanju, histeričnem kričanju, pisanju ter kolektivnem petju pesmi njemu v čast, prisilil politike, da so vrlim nogometašem čistili kopačke, nas vzpodbujal k nogometnemu turizmu in bil še edini, ki nas je kot narod združeval ter občasno kolektivno osrečeval.
Globoko užaloščeni slovenski nogometni navijači!
sem navijač, a nič užaloščen....ta trenutek umiranja se je začel že s Katančevim odhodom....tisto Kekovo vmes je bilo prej plod srečne zvezde, kot znanja in sposobnosti....no, upam, da je tokrat res dokončno fliknil in da se začenja rojstvo povsem novega nogometa, brez nekih all star glumačev na igrišču in izven.....
OdgovoriIzbrišiUpam, da imaš prav, ker sva z mojim dedkom bila že v strahu, da bova dobila povabilo v slovensko nogometno reprezentanco. In tudi vnukec ni prav mirno spal zadnje čase.
IzbrišiNekaj pa bi mi trije le lahko zagotovili, in nam vsaj tega, da se pošteno trudimo na terenu ne bi mogel nihče očitati.
Ja in še to: kapelnik ni kriv, če so njegovi muzikanti zanič in ne obvladajo instrumentov ter ne poznajo not.