Ante Gotovina: Ne ozirajmo se nazaj v preteklost, temveč poglejmo naprej, ker tam je bodočnost!

V naslovu tega prispevka sem prosto povzel misel hrvaškega generala Ante Gotovine, ki jo  je izrekel na zagrebškem trgu pred ogromno množico navdušenih ljudi. Vesel bi bil, če bi te besede slišali in prav razumeli tudi slovenski politiki ter nekateri slovenski osamosvojitelji in se potem po njih še ravnali.

Ne želim komentirati odločitve drugostopenjskega haašega sodišča in današnje oprostitve obeh hrvaških generalov. To danes masovno počnejo mediji na Hrvaškem in v Srbiji ter drugod in tudi v Sloveniji. Skoraj vsi poročajo pristransko in netočno ter govorijo stvari, ki jih sodišče sploh ni reklo oziroma v odločbi o oprostitvi zapisalo. Opozoriti želim na nekaj drugega in ob tem čestitati Hrvatom, ki kljub željam nekaterih domačih in tujih politikov ter diplomatov, svojih generalov niso zapustili in se jim niso odrekli. Tudi, če bi bil Gotovina obsojen, bi bil deležen podpore ljudstva in njihovega zaupanja ter neizmernega spoštovanja. Ker Hrvati vedo in se zavedajo njegovih zaslug za osvoboditev Hrvaške države ter poznajo njegove vojaške in obče človeške vrline ter sposobnosti. S svojim nastopom danes pred ogromno množico v Zagrebu pa je genar Gotovina ponovno dokazal, da je res velik človek.

Pa se ob tej priložnosti Slovenci vprašajmo kako mi ravnamo z našimi zaslužnimi generali, ki smo jim dolžni veliko zahvalo, da danes živimo v svobodni in neodvisni slovenski državi?

Spomnimo se kako dolgo smo čakali, da se generalu in pesniku Rudolfu Maistru izkaže naša vsenarodna potrebna in dolžna pozornost ter s koliko zgodovinske zamude smo mu izrekli nacionalno zahvalo za njegova hrabra dejanja s katerimi je Slovencem ohranil slovensko Štajersko?

Pa še takrat, ko smo končno začeli odpravljati veliko zgodovinsko krivico do generala Maistra, so to mnogi počeli neiskreno ter zaradi čisto navadnih in pritlehnih  politikantskih razlogov. Nekateri to občasno in po svojih trenutnih političnih potrebah počnejo še danes.

Kako pa danes ravnamo s spominom na velikega generala slovenske osvobodilne partizanske vojske Francem Rozmanom-Stanetom? Če se vse doslej tega nismo prav zavedli, bi nas vsaj danes, ko gledamo sosede Hrvate in njihov spoštljiv odnos do svojih velikih mož, moralo biti res krepko sram.

Ljudje mali po duhu in skromnih dejanj ter zaslug praviloma težko prenesejo velika in hrabra dejanja ter zasluge drugih, hrabrih, velikih in zaslužnih mož in žena. Slabičem in revšetom največkrat tudi zgodovinska bodočnost  ni ravno najbolj naklonjena in do njih prijazna. Res še vedno nimamo občutka, da bi lahko za večino nacionalnih nesreč, ki se nam danes dogajajo, bila krivda v nas samih, v našem neprimernem odnosu do preteklosti in sedanjosti? Če se hitro ne bomo streznili in zelo spremenili svojih pogledov in ravnanj, nas bo obšla tudi prihodnost.