Je Slovenija že policijska država?

Skoraj ne mine teden, da po zgradbi Državnega zbora ne bi šarili policisti in tam zasliševali ter preiskovali poslancev tega zakonodajnega in najvišjega državnega organa. Razlagi za takšno nezaslišano početje sta lahko le dve. Prva, da smo državljanke in državljani na zadnjih volitvah v Državni zbor izvolili večjo skupino poslank in poslancev nagnjenih h kaznivim dejanjem ( kar je na našo žalost deloma celo res ) ali pa, da gre za nezaslišano in nedemokratično ter nepravno teroriziranje in zastraševanje skupine ne dovolj kooperativnih in poslušnih opozicijskih poslank in poslancev. Včerajšni dan lahko tako mirno označimo kot dan, ko sta bili bili v Sloveniji zaklani demokracija in pravna država.

Je mogoče pričakovati, da bomo že v naslednjih dneh, tednih ali mesecih videli policiste v prostorih izvršne veje oblasti, ko bodo tam zasliševali in preiskovali predsednika vlade in ministre ali kakšne njihove državne sekretarje? Potem je seveda le še korak do tega, da bodo policisti vstopili še v prostore tretje, pravosodne, veje oblasti in zasliševali predsednika ali sodnike vrhovnega sodišča in drugih sodnih institucij. Po doslej videnem ter doživetem vse to ne bi bilo več prav nobeno presenečenje.

Gre v tem primeru res le za zlorabo policije s strani nekaterih vladnih in koalicijskih političnih veljakov? Lahko bi temu res tako rekli, če bi policija pri poslankah in poslancih preiskovala kazniva dejanja, ki niso neposredno povezana z njihovim poslanskim delom v Državnem zboru. V tem primeru pa se poraja utemeljen sum, da pa ne gre več le za zlorabo policije, temveč, da gre že kar za sistem discipliniranja politične opozicije. Kako si drugače razlagati, ko mora najvišji organ oblasti v državi zaradi policijske preiskave  prekiniti sejo, ker je pač večja skupina poslank in poslancev poklicana na zagovor k policijskim preiskovalcem. Pri tem pa nihče nič ne vpraša predsednika Državnega zbora ali kakšnega pristojnega delovnega telesa tega organa.

In potem javnost zve za razlog te nenavadne policijske intervencije v Državnem zboru ter se sprašuje ali je bila ta teatralnost vpada v najvišji državni organ ter prekinitev njegovega dela res potrebna in ali je morebiti celo del neke splošno uveljavljene nove doktrine policijskega dela. Ni bilo mogoče teh pogovorov s poslanci in poslankami opraviti na drugačen in veliko manj odmeven način? Seveda je bilo mogoče in celo moralo bi biti. V vsaki normalni evropski državi, bi že včeraj zvečer ali najpozneje danes dopoldan zvedeli, da je odstopil minister za notranje zadeve. Da, to bi bilo normalno, da bolj normalno ne bi moglo biti. In ne le on. Skupaj z njim bi odstopil tudi generalni direktor policije.

Je kaj tako "normalnega" mogoče pričakovati v Sloveniji? Ne, ker Slovenija že kar nekaj časa ni več normalna država. Le še malo tega kar velja v evropskih demokratičnih in pravnih državah, velja tudi še v Sloveniji. Odgovor na, v naslovu tega prispevka zastavljeno vprašanje, je pritrdilen. Na našo veliko žalost ter vedno večjo zaskrbljenost!