Spopad naivnega teoretika in prebrisanega praktika!

DNEVNIK, 13.11.2012

V parlamentu se »najodločneje« otepajo krivde, o krivcu pa ne duha in ne sluha

V državnem zboru »napaka«, zaradi katere je izginilo in se znova pojavilo skoraj 400 podpisov pobudnikov referenduma o slabi banki, dobiva vse bolj nervozne politične razsežnosti. V SDS trdijo, da se je napaka zgodila v državnem zboru in da je Virantovo vpletanje Gorenakovega notranjega ministrstva v to zadevo neodgovorno. 

To o čemer predsednik parlamenta dr. Gregor Virant le na široko razvija razne teorije, česar se je očitno pač navadil nekoč kot profesor na birokratski fakulteti, njegov kolega in policijsko tožilski minister dr. Vinko Gorenak obvlada v praksi, ker se je tega pač naučil in navadil v konkretnem policijskem delu v preteklosti. Ubogemu teoretiku Virantu v tem primeru tudi sklicevanje na Murphyjeve zakone ne more pomagati, ker njegov koalicijski partner in kolega Gorenak pač pozna »slabo« prakso dela Virantovih administrativno strokovnih služb v Državnem zboru.

Sam sem se skoraj vse življenje direktno in še več posredno ukvarjal s pisarniškim poslovanjem ter bil za morebitne šlamparije svojih podrejenih sodelavcev tudi odgovoren. Podobno kot v tem nesrečnem primeru objektivno dr. Virant in subjektivno  njegova sekretarka, ki te službe vodi, nadzira in kontrolira ter seveda za njihovo delo odgovarja. Izgovarjanje na interne akte, pisna ali druga navodila in »staro prakso« je seveda čisto navadno sprenevedanje. Kam pa je dobra stara »kmečka pamet« izpuhtela in pa skrb za zavarovanje lastne in svojih sodelavcev odgovornosti?

Dr. Virant se sklicuje tudi na zaupanje na katerem se je vse gradilo ter poslovalo. Se to doktor pravnih ved malo heca? Prav zanima me kako bi se s takšnim izgovorom izvlekel na sodišču ali recimo v banki. Zamislite si situacijo, da se pojavim pred bančnim okencem in bančni delavki v roke potisnem šop bankovcev po 10 evrov in rečem, da želim na svoj račun položiti 5000 evrov, čeprav jih je v  šopu v resnici le 1000. In ona mi seveda v skladu s prakso dela administrativno strokovnih služb državnega zbora na račun vknjiži 5000 evrov. Lahko sicer čez kak teden ugotovi, da ga je polomila, vendar mi tega dokazati več ne more. Imam pisno dokazilo, da sem ji toliko denarja izročil in na računu stanje za toliko povečano.

Dr. Virantu bi kazalo svetovati, da svojo sekretarko malo povpraša, če je že kdaj slišala za dokument, ki se imenuje spremni dopis? In zakaj ter čemu je takšen dokument namenjen? In kaj mora takšen spremni dopis vsebovati, da o kakšnih primo- predajnih zapisnikih sploh ne govorimo?

In s šlamastiko ter slabim in neodgovornim delom Virantovih strokovno administrativnih služb naj se sedaj ukvarjajo kriminalisti, pa pristojna inšpekcija in celo še proti korupcijska komisija. Nekateri pa so si celo državno zborsko preiskovalno komisijo zaželeli. Neverjetno.

Virantovi so nasedli zaradi svojih napak in neodgovornega in nestrokovnega dela ter morajo sedaj pač nositi posledice. Kot prvo bi njegova sekretarka danes že morala biti bivša. In to zaradi tega, ker ne more dokazati, da del podpisov namenjenih MNZ  ni izginilo pri njih, temveč nekje druge in da so jih tja ( MNZ ) res poslali toliko kot bi jih morali. Sekretarkina objektivna odgovornost za izginule podpise je očitna in neovrgljiva ter njena subjektivna odgovornost za nestrokovno opravljeno delo njenih služb ter nje same tudi. 

Gorenakovi pa se sedaj od smeha lahko tolčejo po kolenih in s prsti kažejo na naivnost ter šlampavost Virantovih, ki so se dali na tako lahek način nategniti.  Mi državljani pa seveda oboje krepko plačujemo in k vsemu temu ne smemo na koncu še nič reči, čeprav smo verjetno edini, ki vemo in to tudi glasno povemo zakaj je v tej zgodbi v resnici šlo. 

Če naše vedenje o tem primeru zanima mogoče Gorenakove in Virantove pa nas naj javno vprašajo. Odgovorili bomo. Pravzaprav vsem tistim, ki vedo brati med vrsticami, tudi že smo.