Se bodo Pahorju pričakovanja izpolnila?

Borut Pahor: "Politika se je začela zavedati, da če stopi skupaj, reši probleme". Sam sicer ni naklonjen možnosti predčasnih volitev. Ugotavlja, da se demonstracije ne dogajajo v trenutku, ko bi bila politika paralizirana, ampak ko je bolj kot kadar koli prej začela ukrepati in rešuje probleme in se bodo zato tudi demonstracije, se mu zdi, lahko mirno iztekle.

Pahor seveda ne more iz svoje kože in nerealno bi bilo od njega tudi kaj drugega  pričakovati. Slovenska politika se v tem trenutku ne zaveda nič drugega kot to, da je ogrožena in če kje občasno "stopi skupaj" je to le za dnevne potrebe pomirjanja razjarjene javnosti in zunanja manifestacija "zavedanja" težkega položaja v katerem se nahajata slovenska država in slovenska družba. To "stopanje skupaj" slovenske politike doslej ni rešilo še prav nobenega problema. Pokojninska reforma s katero se prav sedaj tako veselo maha, bi bila sprejeta, če tudi tega skupaj stopanja ne bi bilo. Nekaj poslanskih glasov v parlamentu ZA več ali manj je nepomembno. 

Skupaj stopanje je potem bilo koristno še za sprejem dveh amandmajev opozicije  ob sprejemanju državnega proračuna za naslednji dve leti s katerima so visokemu šolstvu dodeli še nekaj malega dodatnega denarja in rešili naj bi problem prehrane učencev in dijakov. Potem pa je koalicija svoj cunami zavračanja amandmajev in predlogov opozicije veselo nadaljevala.

Strinjam pa se s Pahorjem, da slovenska politika ta čas ni paralizirana, temveč je izredno aktivna na tistem vidnem in kot vse kaže še veliko bolj na tistem javnosti nevidnem segmentu svoje dejavnosti. Verjamem mu tudi, da se politika prav ta čas zelo trudi "rešiti probleme" kako zaustaviti valove ljudskega nezadovoljstva in ob tem ohraniti celo kožo. Problemov na katere pa slovensko politiko opozarjajo razkačeni demonstranti pa slovenska politika ta čas ni v stanju razrešiti, ker je sama največji problem tega splošnega družbenega problema. 

Kako se bodo demonstracije kot edino orožje nezadovoljnih ljudi in splošne slovenske ljudske vstaje sedaj končale oziroma iztekle si tudi sam ne bi upal napovedati. Mesec december, ki je nabit z raznimi precej  čustveno prežetimi družinskimi prazniki in mrzla teta zima, ki je v zgodovini celo Moskvo že dvakrat rešila in zakaj ne bi sedaj rešila še slovenskih političnih elit, nista ravno vzpodbudna zaveznika ljudske vstaje. Vendar se prehitro veseliti slovenskim političnim in oblastnim elitam le ne bi kazalo, ker ji splošne domače lokalne in globalne razmere ne dovoljujejo, da bi razjarjenemu ljudstvu lahko kaj vzpodbudnega ponudila in jih vsaj deloma pomirila. Tisto kar pa bi jim lahko oziroma  celo morala ponudi, pa jim podariti seveda ne želi. Slovenska politika ( leva in desna, državna in lokalna ) si je ta čas enotna samo še v tem, da nujno potrebuje premor v vseljudskem uporniškem gibanju in pridobi potreben čas za dogovor o ukrepih in njihovo izvedbo, s katerimi bi ljudsko vstajo zatrla.

Zgodba pa se lahko kaj hitro ponovi spomladi, ker njenega naravnega pričetka odložiti z zakoni ali prisilnimi oblastnimi ukrepi tudi oblast in politika ne moreta. Pahor kot novi predsednik države doslej ni storil še prav ničesar kar bi prispevalo k umiritvi razmer v državi in vsaj malo omililo ljudsko jezo ter pri ljudeh vzpodbudilo kakšna bolj optimistična pričakovanja. Pred nami je napovedani 21. december, ki bo tudi Pahorju dal odgovor ali se bo slovenska ljudska vstaja sedaj res "mirno iztekla" ali pa bo končan le njen prvi polčas. V drugem polčasu ljudskega nezadovoljstva pa se kaj hitro lahko, ob črno belih Janševih podobah na transparentih, bolj masovno pojavijo tudi njegove. Nekaj smo jih tudi že doslej videli. Retorika s katero je dobil volitve ne bo več zadostovala. Pa tudi tisti skrivnostni "strici iz ozadja" so že dobili vidne podobe, ki pa so povsem drugačne kot so se nam doslej prikazovale.