Prvič so "stopili skupaj", ko se je razpravljalo in glasovalo o amandmaju, da se visokemu šolstvu zagotovijo dodatna finančna sredstva. K temu, da so "stopili skupaj" seveda niso nič pripomogli jezni profesorji in študentje, ki so ravno takrat množično glasno demonstrirali pred zgradbo Državnega zbora.
In potem so še enkrat "stopili skupaj", ko se je razpravljalo o amandmaju Jankovičeve PS s katerim bi zagotovili sredstva za zagotovitev toplega obroka predvsem vsem otrokom v osnovnih šolah, od katerih jih je sedaj veliko lačnih, ker pač nimajo sredstev za plačilo in srednješolcem ter subvencioniranje prehrane študentom.
Solze so mi stopile v oči, v grlu sem začutil cmok in vsega me je preveval občutek neizmerne sreče, ko sem poslušal razprave koalicijskih in opozicijskih poslank ter poslancev, ko so si medsebojno delili komplimente, se v en glas skupno zaklinjali kako bi za lačne otroke storili vse in poudarjali kako uspešni ter državotvorni so lahko, ko "stopijo skupaj". Le nesramno natolcevanje bi bilo, če bi kdo rekel, da imajo kakšne zasluge za njihovo "vkup stopanje" besne množice državljank in državljanov, ki že nekaj tednov demonstrirajo po ulicah in trgih večine slovenskih mest.
Tako je danes "skupaj stopil" in svoj glas za amandma prispeval tudi prleški poslanec ter vodja poslanske skupine stranke DeSUS Franc Jurša. Še včeraj zvečer kakšne posebne volje po "vkup stopanju" ni ravno kazal in se je v svoji razpravi zavzemal, da naj se najprej ugotovi koliko osnovnošolcev ima mobilne telefone, koliko jih to stane in kdo to plača. Nihče od poslanskih kolegov in kolegic pa ga ni podučil, da tisti učenci s prenosnimi telefoni seveda niso lačni. Tudi največji del ostalih koalicijskih poslank in poslancev še včeraj ni kazal kake vidne vneme po "vkup stopanju". Poslanec Franc Jurša je očitno svoj glas ZA oddal s stisnjenimi zobmi, ker je napovedal, da bo obiskal vse ravnatelje osnovnih šol v svojem volilnem okolišu in ga bo začelo "srce boleti" šele takrat, ko mu bodo ravnatelji potrdili, da so nekateri otroci res lačni.
Če ga bodo Ljutomerčani v prihodnjih dneh videli po mestu hoditi s solzami v očeh ter nesrečnim izrazom na licu, bo to potrditev, da je nekaj lačnih otrok le uspel najti in tako trpi za zapoznelo srčno bolečino.
Verjamem, da so si Ljutomerčani zelo oddahnili, ko so se ga rešili kot župana in so ga kot poslanca podtaknili vsem Slovenkam in Slovencem. Bo pa poslanca Franca Juršo vsaj še enkrat zelo "zabolelo srce", ko ga bodo za vrat prijeli razočarani in prevarani upokojenci, ki sta jim z njegovim strankarskim šefom Karlom Erjavcem za leta 2013 in 2014 na veliko obljubljala delno usklajevanje pokojnin v skupni višini največ 50 mio evrov, pa tega denarja v državnem proračunu za navedena leta ni nikjer. Volivci iz severovzhodnega dela države očitno na zadnjih volitvah poslancev Državnega zbora v primerih večine izvoljenih res niso imeli posebej srečne roke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar