Dva dni že prebiram odločbi ustavnega sodišča s katerima je prepovedalo ljudski referendum o tistem famoznem holdingu in še bolj famozni slabi banki. In prebiram, seveda z velikim zanimanjem, tudi ločeno mnenje ustavne sodnice dr. Etelke Korpič-Horvat kot tudi vsa druga, kritična, pohvalna, pritrdilna ali odklonila mnenja pravnikov, raznih intelektualcev, politikov, novinarjev in navadnih državljanov.
Poslušam in gledam pa tudi nastope predsednika ustavnega sodišča dr. Ernesta Petriča in se ne morem načuditi njegovim pojasnjevanjem in argumentacijam zakaj se je ustavno sodišče odločilo kot se pač je. Če ga ne bi poznal in ne bi vedel v kakšni vlogi se gospod v medijih pojavlja, bi bil prepričan, da poslušam kakšnega ministra Janševe vlade. glavarja kakšne koalicijske stranke ali mogoče celo kakšnega slovenskega desnega ideologa oziroma neoliberalnega ekonomista in ne predsednika Ustavnega sodišča.
Na nekatere odločitve sedanje sestave ustavnega sodišča sem kot preprost državljan postal pozoren že takrat, ko se je to s svojimi odločbami iz področja ustavno pravnega podalo v področje ideološkega in kar slutil sem, da ni daleč čas, ko bo vstopilo tudi v področje političnega.
Že pred časom sem izgubil vso vero v slovensko strankokracijo, parlament, vlado, novega predsednika države, velik del slovenske inteligence in sedaj ne verjamem več niti v ustavno sodišče. Tako mi ostane le še vera v redna sodišča, ki so postala predmet napadov in ogrožanja njihove avtoritete ter samostojnosti s strani vseh prej naštetih državnih institucij. Če jih vsi ti neprestano napadajo in vedno bolj ogrožajo, potem so vsekakor, vsaj v pretežnem delu, vredna mojega zaupanja. Ker v vsaj eno državno institucijo pa v tej državi menda le še lahko verjamem. Res je, da pa vedno bolj verjamem tudi v nov družbeni institut imenovan slovenska ljudska vstaja.
Ne bom se vdal skušnjavi in tudi sam komentiral zadnjih dveh odločb ustavnega sodišča, ker so to že storili mnogi, ki so veliko modrejši in strokovno pristojnejši od mene. Zapisal bom pa le, da se pridružujem ločenemu mnenju ustavne sodnice Etelke Korpič -Horvat in mislim dr. Franceta Bučarja.
Le obžalujem lahko, da je v tem primeru - ženska - ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat edina imela to, kar je očitno slovenska janšistična politika njenim moškim kolegom odrezala.
Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju zapisal: " Današnja odločitev US je branik slovenski suverenosti. varuje blaginjo ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank." Nič od tega ne drži. Prav nasprotno. Če bosta oba zakona, o holdingu in slabi banki, tudi zaživela in se v praksi tudi realizirala, bo v resnici konec vsakršne slovenske suverenosti, kolikor je je seveda sploh še ostalo in je nismo že doslej zabarantali. Glede kriminalnih, nezakonitih, korupcijskih, nesmotrnih, škodljivih in sploh vseh drugih spornih dejanj ali ravnanj državnih bank v preteklosti, pa državnim organom slovenska pozitivna zakonodaja že danes omogoča, da jih raziščejo in razkrijejo ter odgovorne pripeljejo pred sodišče. Namen "slabe banke" je v resnici le nacionalizacija vseh bankirskih in političnih lopovščin iz preteklosti in enostavna prevalitev bremena na davkoplačevalce. Kot mi je danes dopoldan, ves besen, povedal moj preprost someščan: "da bomo, če se ta dva zakona v praksi izvedeta, potem državljani kar nekaj časa scali kri!" Bojim se, da ima še kako prav.
Ni komentarjev:
Objavite komentar