torek, oktober 30, 2012

Primož, ne sekiraj se, nisi ti kriv!

Naredil si kar se je v okoliščinah tvojega časa največ dalo. Najprej je kazalo, da bo seme, ki si ga posejal vzklilo in zraslo v pokončne in trdne bilke, ki bodo rodile nova semena ter se bo tako krepila njiva, ki si jo imenoval slovenska.

Ti tvoji Slovenci pa so po svoji stari navadi vedno znova in sproti z nogami poteptali kar so pred tem z rokami zrahljali. Od množice žlahtnih semen tako občasno tu in tam kakšno vzklije in porodi novo upanje.

Primož hvala ti za vse. Ne žalosti se, ker nisi ti kriv za nesrečo tvojega naroda. Slovenci se očitno ponovno  vračamo nazaj tja odkoder smo nekoč že prišli in le upamo ter želimo si lahko, da bi se na tej poti ponovne vrnitve, še enkrat srečali s kakim novim Primožem Trubarjem.

ponedeljek, oktober 29, 2012

Naše največje bogastvo je.....lačno!


Sporočilo z enega od transparentov na današnji demonstraciji v Mariboru. Predvsem otroci naj bi bili največje bogastvo sleherne družbe in ne le slovenske. Spomin seže celo v čase v katerih je veljalo načelo, da je v družbi edini privilegiran državljan lahko le ...otrok. Danes je seveda vse zelo drugače. Načela, ki so nekoč veljala, danes seveda več ne veljajo, ker so bila prekleta in  zamenjana z drugimi in veliko bolj krutimi. In danes v Sloveniji vsak večer v postelje lega tisoče lačnih otrok, lačnih njihovih staršev in lačnih njihovih upokojenih babic ter dedkov.

Bili so nekoč časi, ko so množice teh, ki so danes lačni in njihovi starši ali stari starši, imeli službe in v denarnici denar, pa v trgovini občasno niso mogli kupiti kave ali kavbojk. Občasno za kak krajši čas tudi niso mogli kupiti toliko kot bi želeli pralnega prahu, belega olja, bencina, banan in še kakšne dobrine. Bili so to tudi časi ko je takratna oblast na kakšen deset ali celo nekaj več dnevni  prisilni dopust in na čufte ter pasulj, poslala kakšnega vse življenje na državne jasli prisesanega pisatelja, pesnika ali kulturnika, ki bi si želel ob pisanju romanov in pesmi biti tudi politik pa mu tega niso dovolili. In je zaradi tega okrog jezikal, v tujino pisal grda pisma ter se razglašal za političnega in kulturnega disidenta in zatiranca. Vse to je res bilo nekako tako kot ste pravkar prebrali, vendar v tistih časih ni bilo lačnih otrok, ne lačnih in brezposelnih delavcev in ne lačnih upokojencev.

Danes pa je seveda vse zelo drugače. Otroci in vnuki nimajo služb in njihove denarnice so prazne. Prazne pa so denarnice njihovih tudi brezposelnih ali upokojenih staršev in starih staršev. V trgovinah je pa res več kot dovolj banan, kave, kavbojk, pralnega prahu, olja in drugih dobrin, le v denarnicah za njihov nakup ni več denarjev. Takratni zatirani disidenti v vlogah kulturnikov, pisateljev in pesnikov so še dalje in še veliko bolj ostali prisesani na državne jasli. Nekateri so postali politiki, ambasadorji, ministri, poslanci, visoki državni uradniki, privilegirani režimski pisatelji, pesniki in kulturniki in ne pišejo več grdih pisem v tujino. Jezikajo pa še vedno in ljudi prepričujejo kako so neki drugi in ne oni, ki so postali oblast ter režim, krivi za ljudske nesreče. In danes, ko so oni oblast, seveda so lačni otroci, so brezposelni delavci, so obubožani upokojenci in je ljudstvo brez perspektive in brez bodočnosti in je država pred propadom. Pa kaj bi to. Glavno, da imamo dovolj kavbojk, kave, banan, olja in bencina, čeprav si vse to lahko privošči vsak dan manj ljudi, ker oni si še vedno lahko.

Očitno je ponovno prišel čas za neke popolnoma druge pisatelje in pesnike, ki bodo vedeli spisati kaj za ustvarjanje neke nove vseslovenske in vse državljanske bodočnosti. Takšne, ki bodo pisali in pesnili za ljudi in ne le zase in svoje izkoriščevalske ter politično klovnovske prijatelje. Te današnje pa bi kazalo vsaj za nekaj časa ponovno vrniti na čufte in pasulj.


sobota, oktober 27, 2012

Mojca sedaj pa na delo! Najprej počisti domačo hišo, da boš smela kaj reči potem še čez tujo!


Vlada je na četrtkovi seji ( 25.10.2012 )seji za novo slovensko članico v Evropski komisiji za boj proti rasizmu in nestrpnosti (Ecri) v Strasbourgu imenovala Mojco Kucler Dolinar, vidno članico Nove Slovenije in tudi pogorelo kandidatko na ljubljanskih županskih volitvah.

Ta komisija je neodvisno telo Sveta Evrope, zadolženo za nadzor nad bojem proti rasizmu, rasni diskriminaciji, ksenofobiji, antisemitizmu in nestrpnosti.

Brzojavke in telegrami s čestitkami prihajajo iz cele Slovenije. Prvi so se potrudili, in čestitko poslali slovenski Romi iz Dolenjske in novi članici tega pomembnega evropskega organa zaželeli obilo uspeha v prepričanju, da bodo odslej ob pomoči drage jim Mojce vsi problemi veliko lažje rešljivi.

Od navdušenja kar žari tudi okrog petindvajset tisoč nekoč izbrisanih naših sodržavljank in sodržavljanov, ki svojega veselja in velikih upov tudi v svojih čestitkah ne skrivajo. Prepričani so, da se bo Mojca tako zavzeto kot doslej tudi v bodoče borila za odpravo necivilizacijske  krivice, ki jim je bila storjena ter dosegla, da bodo vsi prizadeti in oškodovani dobili tudi primerne odškodnine.

Čestitko so poslali tudi tisoči delavcev na začasnem delu v Sloveniji, ki so jih njihovi evropsko-slovenski delodajalci ob tihi podpori slovenske uradne politike in državnih institucij spremenili v čisto navadne in popolnoma brezpravne sužnje. Prepričani so, da bo Mojca dosegla, da bodo končno dobili svoj težko prigaran denar in opravičilo slovenskih političnih in sodnih oblasti, ker jih niso pravno zaščitili in jim pomagali.

Posebno čestitko pa naj bi skupaj pisalo kar nekaj tisoč malih slovenskih osnovnošolcev, ki po zadnjih ukrepih slovenskih oblasti ne morejo več vstopati v šolske jedilnice, ker jim starši pač tega vstopa ne morejo omogočiti. Globoko verjamejo, da jim bo dobrosrčna Mojca pomagala in uredila, da se bodo tudi oni lahko vsaj enkrat na dan v šolski jedilnici najedli.

Čestitke naši dragi Mojci pa piše tudi še ena velika skupina izbrisanih državljank in državljanov, ki po števili že presega ono drugo in bolj znano skupino izbrisanih. Gre za državljanke in državljane, ki so bili nasilno ter na birokratsko administrativni način izbrisanih iz vseh evidenc iskalcev zaposlitve. Kolikšno je njihovo resnično število ne pove nihče. Vsekakor pa so  že krepko presegli svoje nesrečne kolegice in kolege iz prve skupine znamenitih izbrisanih. 

Očitno Slovenija postaja dežela izbrisanih. Vsaka malo posebna ali specifična skupina državljank in državljanov, ki režimu ni ljuba iz kakšnih koli razlogov, potem hitro postane izbrisana. Naši Mojci dela tam v Evropi očitno ne bo zmanjkalo.

petek, oktober 26, 2012

V DeSUS-u naj bi ponovno vrelo!




Karlekovi fantje v vrhu stranke DeSUS ponovno uprizarjajo že toliko krat ponovljeno politično burko zavajanja svojega članstva in volivcev stranke. Pokrajinski odbori v javnost pošiljajo sporočila kako zelo, da so zaskrbljeni nad usodo stranke, ker njenemu šefu Erjavčevemu Karleku in njegovim potrčkotom, ki jih je spravil v sobane okrog Janševega kabineta, zelo upada priljubljenost in na terenu se zmanjšuje število članov stranke.

V enem prejšnjih prispevkov sem upokojence opozoril, da naj bodo pozorni, ko se Erjavčev Karlek pojavi v medijih in nagovori upokojence ter se razmetuje z obljubami, da se jim v ozadju ne piše nič dobrega. Točno to se je sedaj dogodilo. Karlek se je upokojenkam in upokojencem iz TV ekranov v obraz grdo lagal, ko jim je nakladal kako se je z Janšo dogovoril o usklajevanju pokojnin v naslednjem letu. O tem pa nista nič vedela ne minister za delo in ne minister za finance in o nič takem ni mogoče prebrati ničesar v finančnih dokumentih poslanih v državni zbor. Še huje. Lažnivi Karlek vam takrat ni povedal, da so vam vzeli tudi letni dodatek za dopust, ki ste ga letos nekateri okleščenega še dobili in ga v bodoče več ne boste.

Drage upokojenke in upokojenci ter vse ostale tepke in tepčki, ki ste na volitvah svoj glas oddali Kerleku in njegovem DeSUS-u sedaj ste pa v velikih težavah, ker ste si te tipe sami izvolili. Poslušate kdaj razprave DeSUS-ovih poslank in poslancev v državnem zboru? Če ne, potem vam res toplo priporočam, da si vzamete nekaj minut časa in na tretjem kanalu nacionalke ujamete kakšno razpravo "vaših" in vse vam bo takoj razumljivo. Verjetno vam je veliki večini že danes jasno, da kogar koli bi volili, bi bilo boljše kot, da ste volili Karleka in njegove mešetarje, ki so poskrbeli le za svoje riti, na vas pa popolnoma pozabili. To kar ste jim omogočili so namreč nujno potrebovali, ker so nekateri bili tik pred bankroti, drugi v velikih družinskih denartnih težavah in tretji politično ter tudi moralno že zelo na dnu. Vi ste jih rešili velikih zagat, oni vas niso in vas tudi nikoli niso imeli namena. Še huje, za svoje osebne ambicije ter koristi sedaj trgujejo z vašo vsak dan večjo nesrečo. Tako je tudi vaša nesreča postala politično tržno blago s katerim uspešno trgujejo Karlek in njegovi politični podrepniki.


torek, oktober 23, 2012

Neprimerna vprašanja opozicijskih poslank in poslancev ministru za gospodarstvo Radovanu Žerjavu!

Poslanec stranke SLS Mihael Prevc se je ostro odzval na zastavljena vprašanja njegovemu strankarskemu šefu in ministru za gospodarstvo Radovanu Žerjavu, ki mu jih je zastavila opozicijska poslanka PS.
Kaj ga je vprašala? Zastavila mu je res neprimerno vprašanje, na katerega seveda ni mogel zadovoljivo odgovoriti. Navihana poslanka je namreč želela vedeti kaj sploh dela kot minister za gospodarstvo in kdaj je mogoče kot posledico njegovega dela in aktivnosti pričakovati v gospodarstvu kakšno novo delovno mesto?

Ja za božjo voljo, kaj se pa gredo v tem ljubem slovenskem parlamentu, da opozicijci ubogega ministra obmetavajo s takšnimi neprimernimi vprašanji? Njim, da bo razlagal kaj kot minister dela? In kakšni bodo kdaj, če sploh kdaj, vidni rezultati njegovega dela in aktivnosti? Minister Radovan ima svojega šefa Janeza, in če njega to ne zanima in ga takih neumnosti ne sprašuje, zakaj bi potem na takšna neprimerna in provokativna vprašanja moral odgovarjati neki nepomembni opozicijski poslanki.

Tako je minister Radovan! Plagiator je na tvoji strani. Ne daj se! Državljanke in državljani smo lahko srečni, da sploh želiš biti minister in to nam mora biti dovolj. V bodoče torej brez takšnih ali podobnih neprimernih vprašanj našemu zelo uspešnemu ministru Radovanu Žerjavu.

Mariborski ilegalci ponovno udarili!



VEČER, 23.10.2012

V Mariboru spet goreli radarji!

Mariborski poklicni gasilci so morali ponoči znova gasiti nove radarje za merjenje hitrosti voznikov v križiščih, ki zadnje dni burijo strasti v mestu. Kot so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje, je natanko ob polnoči zagorel radar v ulici Heroja Šercerja, na poti do tja pa so gasilci preprečili še en požar na cesti Proletarskih brigad.

To je že drugi primer uničevanja radarjev v nekaj dneh. V noči iz sobote na nedeljo so vandali zažgali tudi radar v križišču na Ptujski cesti in še enega v križišču na Lackovi cesti.

Vse kaže, da so se pogumni mariborski ilegalci odločili še nadalje zoperstavljati ne le svojemu trmastemu ter samopašnemu županu Kanglerju in njegovemu finančno podhranjenemu občinskemu proračunu, temveč tudi vedno bolj zastrašujočemu sistemu vsesplošnega nadzora, kontroliranja, spremljanja in sankcioniranja občanov Maribora in drugih državljanov. 

V primeru prvega požiga me je dejanje spominjalo na neko novo spontano obliko ljudskega ludizma. Po tem ponovljenem dejanju mariborskih ilegalcev v to nisem več tako močno prepričan, temveč se mi dozdeva, da pa gre tokrat za zavesten odpor posameznikov, ali skupine državljanov, proti aktualnemu družbenemu sistemu in režimu vsesplošnega uvajanja tehničnih in drugih sistemov za učinkovito kontrolo ter nadziranje in sankcioniranje državljanov. 

Lahko ta dejanja kriminaliziramo in se delamo, da gre za navadne kršilce zakona, ki jih je pač potrebno odkriti in tudi primerno kaznovati. Mogoče se bo kaj takšnega tudi res dogodilo. Vendar sporočilo, ki je bilo s temi dejanji poslano, ne le slovenski javnosti, temveč tudi in predvsem lokalnim samopašnim oblastnikom, bi moralo doživeti primeren odziv v njihovih bodočih dejanjih in ravnanjih. 

Iz slovenskih mestnih četrti, krajevnih skupnosti ali kar celih mest ni mogoče delati koncentracijskih logorjev v katerih je mogoče imeti vse pod absolutno kontrolo, kjer se morajo vsi vedno in povsod ravnati po v naprej predpisanih postopkih ali zaukazanih ravnanjih. Ljudje ne morejo svobodno živeti v okolju, ki ga ves čas nadzorujejo video nadzorni sistemi, radarji in druga sledilna tehnologija in biti ves čas pod pritiski, da so stalno spremljani in nadzirani ter lahko vedno tudi za kaj kaznovani. Proti takšnim praksam, ki se v državi Sloveniji vedno bolj uveljavljajo, se je potrebno upreti in se spon uveljavljanja splošnega nadzora "velikega brata" osvoboditi. Če lokalni politiki z legalnimi pravnimi in drugimi demokratičnimi sredstvi nimajo moči na tem področju kar koli spremeniti, potem največkrat po določenem času vzamejo državljani stvari v svoje roke in ukrepajo kot pač vedo in znajo. Odgovornost za gorenje mariborskih radarjev torej ni na strani "ilegalcev", temveč v mariborski mestni hiši in kabinetu mariborskega župana. Mogoče bi lahko ilegalcem svetovali, da naj prenehajo s požiganji radarjev, temveč se raje  odpravijo kar v mestno hišo in iz nje naženejo mariborskega župana.

Ker, če jih bodo ujeli kot požigalce radarjev, bodo obravnavani kot navadni kriminalci. Če pa se odpravijo v mestno hišo in na cesto zabrišejo župana, pa bodo dobili status političnih disidentov s katerimi je potrebno ravnati precej drugače kot s kriminalci.




 


Upokojenci zahtevajte od Karleka, da se na vladi zavzame za zamrznitev pokojnin!



LJUBLJANA – Koalicijski partnerji so se dogovorili za dopolnila k predlogom proračunov za prihodnji dve leti na način, da bodo zagotovili sredstva za usklajevanje pokojnin v višini 50 milijonov evrov, je pojasnil prvak Desusa Karl Erjavec. Pokojnine tako po Erjavčevih besedah ne bodo zamrznjene, kot to predvidevata predloga proračunov. Glede na dogovor bi se lahko približno polovično usklajevale, je dejal.

Vedno, ko se ta največji šaljivec med politiki in velik ljubitelj črnega političnega humorja, pojavi na TV ekranih s kakšnimi takšnimi sporočili svojim upokojenim volivkam in volivcem, je to pojavljanje že samo po sebi dovolj zgovorno opozorilo, da so upokojencem pripravili ponovno kakšno neprijetno presenečenje. Niti najmanjšega dvoma ni, da so tudi v tem primeru Karleka poslali, da s svojimi optimističnimi napovedmi pripravi to ubogo upokojensko rajo na neprijetna presenečenja. Tako je bilo vedno doslej in ni prav nobenega razloga, da bi bilo tokrat kaj drugače.

Upokojenci zahtevajte od Karleka, da se v vladi odločno  zavzame za zamrznitev pokojnin, da boste obdržali vsaj to revščino, ki jo še trenutno prejemate. Upajte, da če bodo pokojnine zamrznjene, se nominalno vsaj zniževale ne bodo, če že kakšnih povišanj ni moč pričakovati. Realno pa vam bodo seveda zelo padale, kar boste najbolj občutili vsak dan, ko boste stopili skozi vrata kakšne od trgovin in ko vam bo poštar prinesel na dom položnice ter jih boste plačevali.

V naslednjih letih po sprejemu pokojninske reforme in sprejemu dveletnega državnega proračuna na kakšna povišanja ali pozitivna usklajevanja ne računajte. Sedaj je nastopil čas, da se odločno postavite, da obdržite vsaj to kar že imate. Malo pa ste si krivi tudi sami. Kdo pa vas je silil, da na zadnjih volitvah volite Karleka in njegov DeSUS?

V nadaljevanju vam v branje posredujem pisanje, ki sem ga prejel po elektronski pošti in je namenjeno že obstoječim upokojencem, da bodo lažje razumeli zakaj danes skoraj za kruh več nimajo in zakaj bodo jutri imeli še manj. Namenjeno pa je tudi vsem tistim, ki boste upokojenka ali upokojenec postali v bližnji prihodnosti. Za ene in druge pa velja: n......i ste!

Preberite torej in se zamislite:

Ni problem v odmernem odstotku ampak količniku, ki so si ga izmislili kot "kvazi" valorizacijo in tudi v novem/starem predlogu pokojninske reforme (ZPIZ-2) ostaja. Oboje se upošteva za odmero pokojnine.

Valorizacija denarnih zneskov bi morala pomeniti ponovno ovrednotenje zneskov iz preteklih obdobij, ki jim je zaradi rasti cen – inflacije vrednost padla, torej bi moral biti količnik višji od 1,00 ne pa da je do letos padel že na 0,732.

Ta država si je torej dovolila v zakon dati popolnoma goljufiv člen, zdaj pa razlaga, da je zakon pač tak. To premišljeno goljufijo sta si privoščila Rop in Dimovski. Žal ni nihče takrat opazil in preračunal kaj to pomeni in niso oporekali temu členu. Goljufija brez primere, ki pa se nadaljuje tudi z novo pokojninsko reformo, če bo sprejeta v tej obliki. Ne vem, če se ljudje sploh zavedamo, da je to "kraja" pokojninske osnove. Ljudje, ki so se upokojevali po letu 2005 so res dobili zelo nizko odmerjene pokojnine in so v neenakopravnem položaju z upokojenimi v preteklosti.

Najbolj poenostavljen izračun pokojnine, ki je naveden spodaj drži. Preverjeno v praksi.
Se odpravljate v penzijo? Če se, nikar mislit, da boste dobili približno 80% od osnove, ki naj bi bila po vašem prepričanju vaša približno povprečna neto plača v zadnjih nekaj letih. Pa tako zelo ste se trudili, da bi ja ta plača bila v zadnjih letih službovanja čim višja, da bi imeli čim višjo osnovo. Pa ni tako. Nikakor ni tako kot si mislite, da bi moralo bit. Nategnili so vas. Že od leta 2005 ni več tako.

Če imate na primer 1000 EURO neto plače, ste morda računali na to, da boste dobili približno 800 EURO penzije. Napačno ste razmišljali.

Zakaj?

Zato, ker so si naši ljubi vladarji že leta 2005 zmislili mehanizem kako ljudem ukrasti denar na zelo prefinjen način. Nasledniki za njimi pa so to posnemovali in kraja se s tem mehanizmom nadaljuje,

Kako deluje ta kradljivi mehanizem?

Tako:
Če imate npr. poprečno neto plačo 1000 EURO bodo naši vladarji teh 1000 EURO
pomnožili z neznanim količnikom, za katerega ni nikomur jasno čemu drugemu bi lahko bil še namenjen, če ne kraji denarja ljudem, ki so vlagali leta in leta. Ta količnik se od leta 2005 vedno bolj znižuje (v nadaljevanju je lestvica) in šele tak rezultat pomnožili s približno 80% , pač v odvisnosti od tega koliko let ste delali. Za neko normalno delovno dobo je orientacijski procent 80%.

Če bo količnik ostajal tak kot je za leto 2011, bodo vaših 1000 EURO pomnožili s količnikom 0,732 in rezultat z 80%. Če bi izračun bil tak, bi vaša penzija znašala 585,60 EURO, ne pa 800 EURO na katere ste računali v zadnjih letih delovne dobe in ste se iz prepričanja, da na višino penzije najbolj vplivajo zaslužki v zadnjih letih dela, potrudili, da se vam je v zadnjih na primer 10 letih plača nekoliko povišala. Ja, to prepričanje je veljalo vse do leta 2005, dokler niso prišli na oblast iznajdljivi vladarji. Od leta 2005 se je namreč vse obrnilo na glavo.

Lestvica teh nerazumljivih količnikov s katerimi država znižuje osnovo za izračun penzije od leta 2005 pa vse do danes je naslednja (pred tem so bili ti količniki vedno nad 1). Bolj kot se oddaljujemo od socializma, bolj nas tisti, ki bi morali najbolj poskrbeti za nas, kradejo.

2005 - količnik 0,982 (leto pred tem 1,029)
2006 - količnik 0,934 - država je začela ljudem vsak mesec krasti po 9,23 %
2007 - količnik 0,866 - ukradenih nadaljnjih 7,28 % mesečno
2008 - količnik 0,803 - pa še nadaljnjih 7,28 % mesečno
2009 - količnik 0,777 - ukradenih nadaljnjih 3,24 % mesečno
2010 - količnik 0,748 - ukradenih nadaljnih 3,73 % mesečno
2011 - količnik 0,732 - ukradenih nadaljnih 2,14 % mesečno

Od leta 2005 pa do leta 2011 je bilo torej novim upokojencem ukradeno 32,90 % denarja vsak mesec, ki so ga v zadnjih 7. letih zaslužili in vlagali v pokojninsko blagajno. Koliko ga bodo ukradli še naprej, če se ne bo ta količnik spravil nazaj na vsaj številko 1? Izračunajte si sami.

ponedeljek, oktober 22, 2012

Je evropejce končno le začela srečevati pamet!



V spodnjem domu nemškega parlamenta teče vedno bolj glasna razprava o nerazumnem in škodljivem širjenju EU in s tem tudi proti vstopu Hrvaške, ki naj bi članica postala v sredini leta 2013.

Če želi EU obstati, potem mora takoj zapreti svoje meje vsem novim pridružitvam vključno s Hrvaško. In tudi, če to danes stori, ji obstoj s tem še niti približno ne bo zagotovljen. Iz EU pa bi morali takoj izločiti Romunijo in Bolgarijo ter jima pomagati, da se postavita na noge. Šengenskih meja pa še vsaj nekaj let ne bi smeli širiti.

Drugi korak mora EU skupina "evro" storiti in takoj izključiti iz sistema skupne valute Slovenijo, Grčijo, Španijo in Portugalsko ter mogoče celo tudi Italijo. S temi koraki ima EU realne možnosti, da se v prihodnosti nakopičene težave lahko začnejo učinkoviteje reševati v sami skupnosti kot tudi v državah, ki izražajo pripravljenost in interes kdaj postati članice skupnosti.

Razkorak med t. i. mediteranskimi državami in državami z relativno stabilnimi gospodarsko ekonomskimi, političnimi, denarnimi in demokratičnimi standardi ter možnostmi, je tako velik, da v razvoju zavira ene in druge. Le na način obeh razdružitev se bo mogoče izogniti današnjim in prihajajočim razvojnim ter političnim konfliktom znotraj povezave ter zagotoviti strpno sobivanje v evropskem prostoru. 

"Južne" države enostavno nimajo ne možnosti in ne pravih priložnosti v objemu trdih zakonitosti razvitejših držav, da bi se lahko dovolj hitro razvile in dosegle primerljiv razvoj ter standard z zahodnimi. Nekaterih faz družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih procesov se preskočiti enostavno ne da. Formula "združiti veliko različnosti v eno enotnost" se je pokazala kot neučinkovita in celo zelo škodljiva za oba pola v EU združenih držav. 

Prej bodo močne in uspešne EU države to spoznale in si priznale ter to uspele dopovedati tistim manj uspešnim, prej se bo lahko proces krepitve osnovne EU povezave začel in potem dalje uspešno razvijal. Če tega spoznanja ali poguma, da se k tej reformi EU in evro skupine pristopi in se jo tudi izvede, ne bo, potem bo hudo ogrožen celoten že nekaj desetletij trajajoč proces evropskega združevanja. "Južne" države bodo še bolj zaostajale in na koncu bi vse to lahko privedlo do neobvladljivih ter zelo težkih konfliktov med severom in jugom. Temu pa bi se morali na vsak način poskusiti izogniti, četudi bodo za to nekateri morali kaj žrtvovati.

Mariborski meščanski ludizem!

Vandali nad mariborske radarje

Kljub obljubam župana Kanglerja, da številnim prekrškarjem ne bo potrebno plačati kazni, so se vandali prejšnjo noč znesli nad dvema radarjema in ju zažgali, v enega pa vlomili.
Postavitev novega semaforskega sistema ter merilnikov hitrosti je namreč dodobra razburkala javnost v Mariboru, zlasti potem ko so iz mestnega redarstva dan po uveljavitvi javili, da je sistem v samo 36 urah zabeležil že 5000 prekrškarjev. Del javnosti mestni občini očita, da ji na prvem mestu ni prometna varnost, pač pa zgolj pobiranje denarja.


Gre v primeru namernega uničenja dveh radarjev v Mariboru res le za navadni vandalizem ali gre morebiti v tem dejanju tudi še za kaj drugega? To dejanje neznancev me kar precej spominja na ludistično gibanje, ki se je v Angliji pojavilo v začetku devetnajstega stoletja, ko so do konca izkoriščani in obupani delavci, ki so potem še izgubili delo in tisti že tako borni zaslužek,  svojo nesrečo videli v uvajanju sodobnih strojev ter v sodobni organizaciji dela v tovarnah in so potem te stroje namerno uničevali.

V mariborskem primeru gre za podoben primer, ko so meščani končno le spoznali, da so svak dan in povsod kontrolirani in nadzorovani ter kaznovani. Saj ne gre le za te nesrečne radarje, ki naj bi jih po napovedih mestnih oblasti v bodočnosti bilo še več, temveč sam vidim ta požig kot simbolno dejanje proti sistemu absolutnega nadzora vseh in vsakogar in potem še sankcij, ki iz teh nadzorov sledijo. Prav zaradi tega se ne morem pridružiti vsem, ki v teh dneh kličejo človeško in božjo kazen nad storilce tega požiga, ker pravi krivci se v resnici skrivajo v sistemu, ki ga v tej družbi uvajamo. V tem konkretnem primeru pa seveda tudi v mariborski mestni hiši.

Nekaterim v tej deželi se je, kot vse kaže, res že do konca utrgalo. Kamere z video in glasovnim snemanjem se montirajo povsod, policija s svojimi zakonskimi pooblastili, zasebne varnostne agencije in družbe, zasebni detektivi, varnostniki povsod,  kontrola elektronske pošte in interneta, kontrola pogovorov s telefoni, razne orientacijske in  druge elektronske naprave v osebnih avtomobilih, kontrola gibanja prenosnih telefonskih naprav in tako lahko naštevamo še dalje. Vsak izmed nas je lahko kadarkoli od kogarkoli nadzorovan in kontroliran ter seveda potem tudi tako ali drugače sankcioniran. Vse to pa je potem še celo zakonito in legalno. Iz občin smo naredili prave male para državice in iz županov prave male in ob tem v veliko primerih, še prav zabite ter primitivne, lokalne diktatorje.

Kdor je pričakoval, da nekoč ljudje vsega tega ne bodo spregledali in se počasi ter spontano proti takšnemu sistemu ne bodo začeli upirati, je ali neumen ali pa krepko naiven. Informacijska pooblaščenka že nekaj let glasno in zelo resno  opozarja na te pojave vsesplošne kontrole in nadzora državljanov in na žalost v svojih opozorilih še vedno ostaja precej osamljena. Tega, sedaj že na zelo  široko uveljavljenega, sistema vsesplošnega nadzora vseh in vsakogar seveda ljudje nimajo možnosti spremeniti z legalnimi in demokratičnimi sredstvi.  Ker jim to naš družbeni in pravni sistem odločanja onemogočata. Ostanejo jim tako le še takšna ali podobna dejanja kot smo jim bili te dni priča v Mariboru.

Odkrito priznam, da sem že veliko prej pričakoval takšne ali podobne spontane oblike upora proti uvajanju vse mogočih in  masovnih nadzorstvenih sistemov ter ne bi bil prav nič presenečen, če bi se uničevanje kamer in drugih nadzorstvenih naprav začelo že zdavnaj. Očitno je pač bilo potrebno nekaj časa, da so ljudje začeli spoznavati in občutiti okove, ki jim jih je nadel državni ter lokalni politični režim v španoviji z zasebnim kapitalom.

Prav noben anarhizen mi nikoli ni bil  blizu in ga ne odobravam. Dejanja požiga teh dveh radarjev v Mariboru tako niti slučajno ne pojmujem kot vandalizem ali celo kot  anarhistični upor državljanov, temveč to dejanje razumem bolj kot spontan upor proti družbenemu, političnemu in pravnemu anarhizmu državnih in predvsem lokalnih samopašnih oblasti. Verjamem, da se nam bodo v bližnji prihodnosti še dogajali takšni primeri ter podobne oblike upora proti vse hujšim oblikam omejevanja družbene ter osebne svobode ljudi. Že od vekomaj je znano, da imajo ljudje toliko družbene in osebne svobode kolikor so si je sposobni priboriti. V državi Sloveniji je te svobode vsak dan manj.

nedelja, oktober 21, 2012

Rastejo kot gobe po dežju!



Podpredsednici SDS, poslanki državnega zbora in celjski mestni svetnici Sonji Ramšak že tri leta grozi rubež in izselitev iz občinskega stanovanja, kjer je najemnica.

Predsednik parlamenta Gregor Virant pa ima novo težavo. Rad bi ponovil to kar je počel z Vogrinom ali Simčičem, pa si ne upa. Sedaj bo pa moral biti lepo tiho. Tako kot je slovenski javnosti nalival mlačno vodo ob primeru Marinič, bo tudi sedaj v primeru Ramšakove mogoče malo po moraliziral in vse bo potem lepo in prav.

Res čudno druščino kandidatov  in kandidatk za poslance je to volivkam in volivcem ponudil v izbiro Janez Janša. Le kje mu jih je uspelo nabrati? Če k tem Janševim prištejemo še nekaj drugih o katerih tudi že nekaj vemo in potem še nekaj tistih o katerih bomo nekaj zvedeli še v bližnji prihodnosti, potem pa imamo resen problem že državljani. Ti in takšni poslanci ter poslanke sprejemajo za naše današnje in jutrišnje življenje usodne odločitve. Legalnost njihovega poslanskega mandata jim seveda zagotavljata ustava in zakon, kako pa je z njihovo legitimnostjo, pa je seveda že drugo vprašanje.

Takšne poslanke in seveda poslanci, ki so skupaj s sabo, v parlament privlekli tudi rep svojih spornih dejanj in ravnanj iz preteklosti, niso v svojih odločitvah ne svobodni in ne suvereni. Z njimi upravljajo drugi in jih držijo za vrat z bolj ali manj prikritimi grožnjami ter izsiljevanji. Ob tem spoznanju pa si potem že smemo zastaviti vprašanje tudi o njihovi legalnosti. Več jih je, bolj je kontaminiran celoten Državni zbor in bolj je vprašljiva legalnost in legitimnost odločitev tega najvišjega državnega organa. Očitno nastopa čas, ko bi kazalo začeti razmišljati o novih predčasnih volitvah.

petek, oktober 19, 2012

Nedopustna blamaža slovenske nacionalne TV!

Rado Pezdir v sinočnjih Slakovih Pogledih Slovenije na nacionalni TV o tem kakšnega predsednika države bi si Slovenci morali izvoliti:
"Potrebovali bi sociopata, ki mu ne bi bilo jasno, kdo so rdeči ali beli oziroma, ki mu ne bi bilo jasno, kaj se dogaja med Slovenci!"

Je to Radek za predsednika države predlagal kar samega sebe?


Uroš Slak glavni šef oddaje Pogledi Slovenije na nacionalni TV, je za sinočnjo oddajo v kateri se je namenil kar najbolj očrniti aktualnega predsednika države dr. Danila Türka, zbral zelo zanimivo druščino gostov. Takoj, ko so bili gostje predstavljeni, sem nekako vedel v katero smer bo zgodba potekala in ob tem naivno upal, da bosta vsaj dva, če že ne trije, skušali biti objektivni in nepristranski v svojih nastopih. Priznam, da sem se grdo uštel.

Celotna oddaja je izpadla kot eno samo pritlehno in na trenutke celo primitivno kritiziranje aktualnega predsednika države. Nekateri prisotni gospodje in ena dama, ki so bili predstavljeni kot slovenski intelektualci, so tvezili take, da se ti je na trenutke kar obračalo. Tisti trije, za katere sem sam na začetku upal in verjel, da bodo vendarle skušati obdržati nivo nepristranskosti in korektnosti, glede na okoliščino, da se je predvolilna kampanja že začela, so delovali kot neki intelektualni skopljenci. Ki se sicer z načinom in nivojem razprave svojih sogovornikov ne strinjajo v celoti, vendar tega ne upajo pokazati in bodo s svojimi izjavami ter izraženimi stališči in  pogledi sledili toku v naprej naravnane ter vodene  razprave.  Tako se nikomur od sogovornikov ne zamerijo in nikomur ne ugovarjajo ter  jim tako  na videz in za potrebe pristranskega poteka oddaje ter željam voditelja, načelno pritrjujejo. In potem vse skupaj še malo začinijo s krepko dozo moraliziranja in politikantskega nakladanja. Čeprav so gostje nastopali in govorili zelo "pametno, učeno in modro", kot se za ljubljanske intelektualce seveda spodobi, pa so vendarle v svoji intelektualni vzvišenosti bili tako prozorni, da sta  jih je z največjo lahkoto spregledala, vsaj malo objektivna in načitana, gledalec in gledalka. 

Enega samega med njimi ni bilo, ki bi pokazal, da je spregledal past, ki jim jo je Slak nastavil ter jih tako napeljal, da so v času predvolilne kampanje sodelovali v grdem blatenju enega od treh kandidatov. In kar je moralno do konca sprevrženo je, da se opljuvani in do konca skritizirani kandidat niti ni mogel braniti, ker pač ni bil prisoten. Ni mogel povedati svoje resnice in ni bil v možnosti pojasniti zakaj je v določenih konkretnih primerih ravnal tako kot je in ne tako kot nekateri menijo, da bi moral ali da bi bilo morebiti bolj primerno.

Tako smo lahko slišali vse od tega kako bi predsednik države moral kdaj pa kdaj hoditi k maši, obiskati grobišče povojnih pobojev in tudi kraje kjer so nemški okupatorji pobijali Slovence. Nič pa o tem, da bi morebiti predsednik naj obiskal tudi morišča ker so domobranci štiri leta pobijali svoje slovenske sestre in brate.

Še posebej nizek je bil udarec v očitku, da se aktualni predsednik države ne pogovarja ali, da se premalo pogovarja, s predsednikom vlade. Pri tem pa niti besedice o tem, če ni morebiti kaj krivde tudi na strani predsednika vlade in njegove hujskaše stranke ter njenih jurišnikov. Pa tudi nič o neprestanih skonstruiranih obtožbah predsednika države, ponarejenih dokumentih s katerimi so obtoževali predsednika celo za mednarodni terorizem. 

Saj predsednik države vendarle ni nek potrčko, ki bi tekal enkrat sem in drugič tja kot mu bodo odrejali razni strankarski in drugi ideološki rumeni, rdeči, črni ter vseh drugih barv komisarji. Govoril to in tako kot mu bodo naročili ali celo spisali. Verjamem, da bi si takšnega predsednika države nekateri v bodoče zelo želeli in jim je očitno prav zaradi tega kandidat in aktualni predsednik države dr. Danilo Türk huda nočna mora. Z Zverom in Pahorjem bi seveda bilo vse zelo drugače in lepo. Res srčno upam, da se jim te želje nikoli ne uresničijo.

Ob koncu pa ne morem mimo tega, da ne bi izrazil neprijetnega presenečenja ter celo ogorčenja nad programsko politiko nacionalne TV, ki se je spustila na tako nizek nivo in organizirala celo oddajo za diskvalifikacijo enega kandidata in mu pri tem ni ponudila niti priložnosti, da se brani. Če bi sam bil generalni direktor RTV Slovenije, bi že v tem trenutku, ko to pišem, Uroš Slak bil bivši sodelavec in osebno bi se javno opravičil kandidatu dr. Türku.

Sedaj pa bodimo le še pozorni na to koga vse bodo na nacionalni TV določili, da bodo vodili predvolilna soočenja kandidatov. Po včeraj videnem in slišanem se mi kar dozdeva kako bo ta cirkus zrežiran in aktualnemu predsedniku lahko le rečem: bog ti pomagaj, n....l si! 




četrtek, oktober 18, 2012

Vprašljivo prijateljstvo in še bolj skupne vrednote!



Vir: Spletni portal SLS

Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav se je srečal s predsednikom SPO Vukom Draškovićem

oktober 2012 –  Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav se je ob robu dvodnevnega ministrskega delovnega obiska v Republiki Srbiji včeraj, 5. oktobra, srečal tudi s predsednikom SPO Vukom Draškovićem. Žerjav se je na razgovoru zavzel za nadaljnjo krepitev sodelovanja s stranko SPO, s katero SLS deli temeljne programske vrednote in razvojne usmeritve, povezuje pa ju tudi globoko spoštovanje do evropskega kulturnega prostora in demokracije.

 Plagiator se bo komentarja vzdržal in vam v branje raje ponujam kaj o tem "velikem prijatelju" SLS v Srbiji piše Wikipedija:

1989. godine, Drašković i njegov kum Vojislav Šešelj osnivaju stranku pod nazivom Srpska narodna obnova, koja je imala otvoren četnički program. Međutim, kumovi su se uskoro posvađali pa se stranka raspala. Sljedeće, 1990. godine, Drašković osniva Srpski pokret obnove koji je tijekom te godine postao najmasovnija oporbena stranka tadašnjem režimu predsjednika Srbije, Slobodana Miloševića. Za prosinac te 1990. raspisani su prvi višestranački izbori u Srbiji. Drašković, kao predsjednički kandidat, više nego uvjerljivo gubi od Miloševića a SPO osvaja 19 zastupničkih mjesta u Skupštini Srbije.

Početkom 1991. godine, srpska državna televizija (pod potpunim Miloševićevim nadzorom) organizirala je hajku protiv Draškovića, koji u znak prosvjeda najavljuje za 9. ožujka te godine oporbeni skup u središtu Beograda. Milošević je odlučio razbiti skup, te su njegove policijske snage brutalnom silom to i učinile. Tijekom demonstracija, dvije osobe su poginule. Navečer, u središtu Beograda pojavili su se tenkovi. Drašković je tada prvi put uhićen, ali je pušten poslije nekoliko dana (poslije pritiska beogradskih i niških studenata i mirnih demonstracija).

U jesen te godine, u doba žestokog rata u Hrvatskoj, Drašković organizira paravojnu skupinu pod nazivom Srpska garda i šalje je na ratište. Drašković je u to vrijeme iskazivao otvorene srpske suprematističke stavove, tvrdnjama da su Srbi na ovom jugoslavenskom prostoru biološki najjača nacija, historijski najutemeljenija.[1]



Kandidatov za bodoče poslanke in poslance nam očitno še ne bo zmanjkalo!



Večer, 18.10.2012

Dijaki in študenti bolj cenijo pragmatizem in formalizem od samega znanja!

Rezultati raziskave Odnos do znanja v družbi znanja kažejo, da dijaki in študenti ne delijo enotne socialne predstave o znanju

Kaj bi z znanjem. Pozna kdo premožnega Slovenca, ki bi si bogastvo pridobil s svojim bogatim ter v svetu priznanim znanjem? Pozna kdo slovenskega politika, ki bi si avtoriteto in spoštovanje pridobil s svojim znanjem? Današnji mladi so brihtne glavce in vedo kako se tem stvarem streže. 
Pragmatizem in predvsem formalizem sta tisto pravo s čimer se da kaj doseči v življenju. In če na vse to cepiš še malo ubogljivosti, poslušnosti, klečeplaznosti ter omehčane hrbtenice, slabovidnosti, molčečnosti in naglušnosti, pa skoraj ne moreš zgrešiti, da v življenju ne bi bil uspešen.

Med rjuhami do kandidature!


Politikis. ( 18.10.2012 ) Najbolje obveščenn popolnoma neodvisen in objektiven spletni portal v Sloveniji – kdor ga ne prebira ni Slovenec!

Monika Malešič bo razkrila: Nekateri poslanci so od mene zahtevali spolne usluge! V zameno za podpis, bojda.

Monika Malešič skupaj z gospodarskim ministrom Radovanom Žerjavom na njem FB profilu. Žerjav torej ne more biti tisti, ki je od nje zahteval spolne usluge…

 Zakaj pa ne?

sreda, oktober 17, 2012

Še ena s pravimi poslanskimi kvalifikacijami torej!


Dnevnik, 17.10.2012

Sestrični Urške Bačovnik Janša se nasmiha poslanski položaj

Poslanca SDS Ljuba Žnidarja bi lahko nadomestila Alenka Koren Gomboc, ki je imela težave s srednješolskim spričevalom

Ali bo 37-letna koordinatorica SDS za koroško regijo, ki je v politiki aktivna zadnjih pet let, sprejela funkcijo nadomestne poslanke, v največji vladni stranki še niso odgovorili.

Čeprav je v svojem življenjepisu pred državnozborskimi volitvami natančno opisala, kje je bila do takrat zaposlena, zaposlitve pri SKB ni natančno navedla - uporabila je namreč samo termin "v bančništvu". Ali je res morala zapustiti službo zaradi ponarejenega spričevala, nam v SKB niso ne potrdili ne zanikali, saj da gre za osebne podatke, ki jih ne morejo posredovati javnosti. Podobno vprašanje smo naslovili tudi na SDS, kjer pa so nam priporočili branje omenjenega življenjepisa.

Simčič, Marinič, Ambrožič in še kakšen neodkrit enako kvalificiran poslanec oziroma poslanka, si že manejo roke. Ustanovili bodo svojo poslansko skupino ter predlagali  novo reformo celotnega šolskega sistema in izdajanja šolskih dokazil v državi, če jih boste še dolgo vlačili po medijih in se zaletavali vanje. Potem pa si boste lahko svoje legalne diplome nekam stlačili, saj z njimi niti poslanec ne uspevate postati. Reve ene!

Janez Janša na listi nepriljubljenosti padel na drugo mesto!

Po zaslugi slovenskih reprezentančnih nogometašev je na listi najmanj priljubljenih Janez Janša zdrsnil na drugo mesto in moral prvo prepustiti našim žogomantrašem.

Kako ministra Radovana Žerjava učijo zavajati slovensko javnost in utrjevati diktaturo!


Vir: blog FUGITIVEC

Bloger je na svoji strani objavil magnetogramski zapis pogovora Radovana Žerjava s svojim svetovalcem za zavajanje javnosti ter strokovnjakom za vzpostavljanje diktatur po svetu ( NN ), ki naj bi bil narejen v  prostorih pisarne DeSUS dne 02.10.2012 ob 9.15 uri in  ga je nekdo (pomotoma?) za krajši čas objavil na uradni spletni strani Državnega zbora. Blogerju je ( naj bi )  zapis uspelo ujeti ravno še pravi čas, ker so ga hitro umaknili.

Osebe, ki v tem pogovoru nastopajo:

  1. Radovan Žerjav, predsednik stranke SLS in minister za gospodarstvo, ki ga je svetovalec za uvajanje diktature ( NN ) pohvalil, da se hitro uči ter mu povedal, da  njegove strokovne pomoči očitno ne bo več potreboval;
       2. Neznana oseba ( NN ), posebni specialni svetovalec ministrov slovenske vlade za zavajanje slovenske javnosti in vzpostavljanje diktatorskega režima v deželi, z velikimi    mednarodnimi izkušnjami pri vzpostavljanju diktatorskih režimov v Južni Ameriki, Bližnjem vzhodu, Gruziji in pri diktaturah vojaških hunt v Afriki, kjer – po besedah svetovalca ( NN ) - moraš paziti, da nisi predolgo na sekretu, ker vmes že obesijo starega in izvolijo novega predsednika in sedaj te izkušnje uspešno prenaša na aktualne oblastnike v Sloveniji;

in osebe, ki v pogovoru posredno nastopajo:
      
  1. Božja volja – ki jo naš vrli Radovan v pogovoru pogosto rad pokliče na pomoč;
  2. Belčki Slovenčki – ni najbolj jasno kdo vse naj bi ti bili in iz katerih političnih ter ideoloških gnezd naj bi izhajali;
  3. Veza ( krtica ) iz Slakovega uredništva oddaje Pogledi Slovenije, ki jim tajno dostavlja vprašanja na katera naj bi v Slakovi oddaji odgovarjali, da se lahko primerno pripravijo in ne izpadejo preveliki tepčki;
  4. Zoran Jankovič, ljubljanski župan in predsednik stranke PS v vlogi Župankoviča;
  5. Igor Lukšič, predsednik stranke SD;
  6. Karel Erjavec, predsednik stranke DeSUS in zunanji minister;
  7. Milica (?), ki je verjetno Ljudmila Novak predsednica Nove Slovenije in ministrica za Slovence po svetu;
  8. Ummm – neznana oseba ali stvar ????
  9. Janez Stanovnik, predsednik slovenske borčevske organizacije, ki ga zadnje dni nekaj »jebejo« ledvice;
  10. Gregor Virant, predsednik državnega zbora in predsednik stranke DL v vlogi Postreščka
Sedaj pa si preberite še ta ljubi magnetogram in se seznanite kako izobraževanje naših ministrov poteka v praksi:

Radovan Žerjav
Pa za Božjo vol-
Neznana oseba
Ne, ne, še enkrat. Bolj čustveno.
Radovan Žerjav
Pa za Božjo voljo.
Neznana oseba
Za Božjo voljo!
Radovan Žerjav
Pa za Božjo voljo!?
Neznana oseba
Tako.
Radovan Žerjav
Pa za Božjo voljo ljudje, kaj se gremo!? Tukaj in zdaj ni čas za prerekanje, dragi moji, Slovenija in njeni prebivalci so v resnih težavah!
Neznana oseba
So? Smo? So? Smo? So? Smo?
Radovan Žerjav
Mogoče prvo rečemo, da so, torej da imajo oni težavo in da jih moramo rešiti, torej, da imamo mi rešitev.
Neznana oseba
Rečeš ali rečemo?
(smeh)
Neznana oseba
Ja, bolje, da prvo rečeš kako so ONI v težavah in kako jih BOMO skupaj rešili. Pa če rečeš, da smo v težavah lahko takoj dobiš vprašanje nekega belčka Slovenčka, ki ga bo zanimalo kako ima lahko nekdo s poslansko plačo težave.
Radovan Žerjav
Ne bo problema. Veza iz Slakovega uredništva je že včeraj poslala vprašanja, tako da kar se tega tiče smo pokriti.
Neznana oseba
Kaj pa gosti?
Radovan Žerjav
Standardna zasedba. Županković, Lukšič, Erjavec,Milica, ummm, Stanovnika nekaj jebejo ledvice, tako da še ni ziher. Postrešček bo definitivno.
Neznan oseba
Postrešček?
Radovan Žerjav
Virant.
Neznana oseba
Jebemti Radovan, vedno boljši si. Še vedno se spomnim dneva, ko smo prvič sedeli za to mizo, ti in…kako je že bilo ime tistemu tipu.
Radovan Žerjav
Bojan Šrot.
Neznana oseba
Ja. Imel sem ga na koncu jezika. Se spomniš? Se spomniš, ko mi nisi verjel, da je to nov začetek in da novi začetki terjajo radikalne spremembe? Rez.
Radovan Žerjav
Ja in-
Neznana oseba
In kaj si mi ti rekel nazaj?
Radovan Žerjav
Že stotič: rekel sem ti, da mislim, da očala niso pomembna.
Neznan oseba
Ja, in potem, ko smo ti kupili nov okvir si zmagal na volitvah. Neverjetno! A lahko nekaj iskreno povem?
Radovan Žerjav
Normalno, saj smo v parlamentu. Samo glej, da ne boš tega počel v glavni dvorani.
(smeh)
Neznana oseba
Ne, resno, Radovan. Delal sem že povsod. Postavljeni režimi v Južni Ameriki, Bližnji Vzhod, Gruzija, diktature vojaških hunt v Afriki kjer moraš paziti, da nisi predolgo na sekretu, ker vmes že obesijo starega in izvolijo novega predsednika. Vse, razumeš?
Radovan Žerjav
Si predstavljam.
Neznana oseba
Ampak tole, o moj bog, prvi mesec tukaj sem mislil, da iz štaba snemajo skrito kamero. Ampak zdaj vidim, kako lahko je vse skupaj.
Radovan Žerjav
Zakaj bi oropal pošto, če lahko vržeš kamen v otroka, je govoril moj stric. Oboje je enako zabavno.
Neznana oseba
Točno to! Ne vem no, jaz res nisem verjel, da se vsi skupaj ne zajebavate. Da je to resna država. Dajva vzet tebe za primer. Kaj si ti naredil za to državo?
 Radovan Žerjav
Raziskave o tem še potekajo.
Neznana oseba
Katere zakone si predlagal? Kakšne ukrepe sprejel? Zakaj novinarji tebe, kogarkoli, zakaj nikogar ne soočijo s številkami, toliko in toliko denarja ste nas stali in toliko koristi imamo od vas? To so vaši dosežki? To so vaši neuspehi? Zakaj bi vam po četrt stoletja  še kdorkoli karkoli verjel?
Radovan Žerjav
Novinarji? O čem govoriš? Če bi se mi dalo pisati propagando, bi postal novinar. Boljši delovni čas. Manj odgovornosti. Več alkohola. Pa še nihče ti ne sme nič reči, ker takoj napada tvojo samostojnost.
Neznana oseba
Evo, pa o tem ti govorim Rado! To si ravnokar izvedel. To, kar moram določene ljudi učiti mesece. Leta! Odgovor na preprosto vprašanje zavrteti v ideološki spin, ponuditi par absurdnih primerov in čisto nič povedati. Kako si ti lahko sploh minister?
Radovan Žerjav
To je vprašanje za volivce, ne zame.
(smeh)
Neznana oseba
V redu, preden grem, kar se te okrogle mize tiče. Ponavljaj svoje stalne vzklike o pomembnosti ukrepanja, kako se moramo zediniti, skupaj smo močnejši, bla, bla, bla,…
Radovan Žerjav
Okej.
Neznana oseba
Potem imaš na strani številka 6. nekaj podatkov IMFa o rasti obrestnih mer, nekaj o ohranjanju okolja in kmetijskih subvencijah. Te podatki in ugotovitve izhajajoče iz njih so stare že par let, ampak pri tebi jih lahko prodamo kot nekaj novega. Ne vprašaj kako in zakaj.
Radovan Žerjav
To je moja specialiteta.
(smeh, šelestenje papirjev)
Neznana oseba
Jah, nč. Počasi me ne boš več rabil Radovan.
Radovan Žerjav
Upam, da tega zame ne ugotovijo volivci.
(smeh)


Intervju, ki je pobegnil iz "demokratičnega" bunkerja!

V demokraciji ni cenzure, ne bunkerjev, ni omejevanja svobode govora, so svobodni in neodvisni mediji, ni ....... in je ........!!!!! Ne smejte se, ker postaja resno!


Intervju z avtorjema knjige V imenu države (založba Sanje) Matejem Šurcem in Blažem Zgago, ki je bil narejen v torek, 17. aprila 2012, ni bil nikoli objavljen. Višje temne sile so to preprečile. 
**************** 
Prva knjiga trilogije je Odprodaja, govori torej o prodaji orožja iz skladišč JLA, druga je Preprodaja, obravnava vpletenost slovenskih osamosvojiteljev v mafijske mreže trgovcev z orožjem, tretja, Prikrivanje,
pa govori o prikrivanju odprodaje in preprodaje. Krog je torej sklenjen?


Blaž Zgaga: "Ko sva se prijavila na razpis Evropskega sklada za preiskovalno novinarstvo, sva morala zelo natančno prikazati načrt preiskovanja s
hipotezami vred. Na začetku sva si postavila dve osnovni hipotezi. Prvo, da so se politične elite v Sloveniji okoristile z nedovoljeno trgovino z
orožjem in drugo, da so dve desetletji prikrivali to svoje delovanje in zato skorumpirale slovenski pravosodni sistem. Najprej sva nameravala napisati samo eno knjigo, a se je nabralo toliko dokumentov, da so nastale tri. Vaše vprašanje je točno. V prvi in drugi knjigi sva prikazala, kaj se je pravzaprav zgodilo z orožjem, dokazovala sva prvo hipotezo, v tretji pa, na primer, kako jim je uspelo založiti depeše v aferi Patria, in kako so s tem dosegli osemnajstmesečno zamudo in izbris vseh dokazov iz komunikacij med osumljenci v Sloveniji. Zaradi tega sodni postopki temeljijo zgolj na dokazih, ki so jih zbrali avstrijski
kriminalisti."

Matej Šurc: "Ko sva pisala tretjo knjigo, sva od informacijske pooblaščenke dobila kar zajeten kup dokumentacije. Vnovič sva jo podrobno preučila.
Pokazalo se je, da so se potrdile najine teze in odkritja iz prvega in drugega dela. Ne gre samo za prikrivanje, ampak tudi za zavajanje in preusmerjanje pozornosti. Začela sva s poglavjem o hudem sporu med glavnima
trgovcema z orožjem, Janšo in Bavčarjem. Zanimivo je tudi poglavje o Depali vasi. V slovenskem prostoru se pogosto pojavlja kot zgodba o zaroti zoper Janšo, zaradi katere je moral odstopiti kot obrambni minister. V knjigi pa natančno in dokumentirano opiševa, da je do incidenta prišlo zaradi prikrivanja trgovine z orožjem."

Torej ni šlo za konflikt med obveščevalnima službama notranjega in obrambnega ministrstva?

Blaž Zgaga: "Policija je po 6. januarju 1993, ko je državni vrh odločil, da v Sloveniji ne sme potekati več nobena prodaja orožja, začela intenzivno preiskovati vse posle z orožjem. V skladu s kazenskim postopkom so preiskovali storilce kaznivih dejanj na ministrstvu za obrambo. Slednje pa je aktiviralo protiobveščevalni oddelek Voma, vojaške tajne službe, vojaške specialce, da so predstavnike zakona, slovenske policiste in njihove tajne sodelavce, obravnavala kot sovražne vohune. Ni šlo za spopad dveh obveščevalnih služb, kot so zavajajoče predstavili na ministrstvu za obrambo, ampak je šlo za policijsko preiskavo hudih kaznivih dejanj in kršitve mednarodnega embarga, na katero se je ministrstvo odzvalo v nasprotju z zakonom. Pri Depali vasi ni imela vojska nobene pristojnosti za aretacijo civilne osebe. Vemo, kako se je končalo sojenje v zadevi Depala vas. To, da ministrstvo za obrambo ni imelo nobenih pristojnosti, je potrdilo okrožno, višje in vrhovno sodišče, leta 2009 pa je tako razsodilo
še ustavno sodišče. Slednje je slovenska javnost povsem spregledala."

Trgovci z orožjem so svoje ljudi namestili v najpomembnejše družbene sfere: v policijo, na tožilstvo, v politiko in medije. Jim je tako uspelo prikriti svoje delovanje?

Blaž Zgaga: "Vsakdo, ki bo prebral dokumente, objavljene v tretji knjigi, bo zgrožen nad tem, na kakšen način jim je uspelo prikriti svojo dejavnost. V
znanem primeru odkrite pošiljke orožja na Brniku je sicer prišlo do kazenske ovadbe proti Janezu Janši, Igorju Bavčarju, Nikolaju Omanu, Konstantinu
Dafermosu (znanemu trgovcu z orožjem z Dunaja), Ludviku Zvonarju in Francu Kosiju
. Ko pa jo je v roke dobila tožilska skupina za posebne namene, so čez
noč umaknili pregon zoper peterico in ga nadaljevali samo proti svetovalcu Franciju Kosiju. Na koncu so še od tega odstopili. Ob tem je tožilec zapisal, da ne obstaja niti en dokaz, da bi storil kaznivo dejanje, ampak samo seznam prilog dokazov v kazenski ovadbi obsega več kot 50 točk. Pomembne so ugotovitve notranje preiskave v Vomu z imenom Trgovina. Že leta 1994 so slovenski preiskovalci odkrili skoraj vse o trgovini z orožjem. 42 uslužbencev Voma so zaslišali v skladu z zakonom o kazenskem postopku in nastalo je obsežno poročilo o trgovini z orožjem, ki so ga predali takratnemu obrambnemu ministru Jelku Kacinu, on ga je posredoval predsedniku vlade Janez Drnovšku, nakar je vse potihnilo. Takrat so vse prikrili. Republika Slovenija je že leta 1994 imela vse možnosti, da bi preiskala trgovino z orožjem in zaprla to sramotno poglavje slovenske zgodovine, a tega ni storila. Zaradi političnega interesa nekaterih na vrhu slovenske države."

Matej Šurc: "Po tej logiki bi morali zapreti visoke funkcionarje in osamosvojitelje. Nekdo iz pravosodja mi je nedavno priznal: Mi si sredi devetdesetih nismo mogli privoščiti, da bi obsodili dva ministra."

V kolikšni meri so zahodnoevropske države, zlasti Nemčija, dopuščale trgovanje z orožjem? So zanj vedele?

Matej Šurc: "Prepričan sem, da so tuje obveščevalne službe vedele za trgovino z orožjem. To pomeni, da so slovenski politiki, ki so se s trgovino ukvarjali, ujetniki tujih tajnih služb. Morajo jim biti poslušni. Slovenske trgovce z orožjem imajo, denimo, nemške obveščevalne službe v šahu, prav tako nemška vlada. Lahko jih izsiljujejo."

Že v drugi knjigi trilogije razkrivata, da so slovenski trgovci z orožjem sodelovali z mednarodno mafijo. Je danes v Sloveniji sploh mogoče postaviti jasno mejo med "čisto" politiko in mafijo?

Blaž Zgaga: "Jasno je, da demokracija ne more obstajati brez pravne države. Brez sistema zavor in ravnotežij sistem demokracije ne more delovati.
Pogosto se pozablja na ta vidik. Ko navaden državljan ocenjuje zadnjih 20 let lahko ugotovi, da je bilo pred tem, paradoksalno, več pravne države, kot jo je danes. Danes je pravna država za tiste, ki si lahko privoščijo drage odvetnike. Tiste, ki zagrešijo manjša kazniva dejanja pa takoj odkrijejo in kaznujejo. Pri trgovini z orožjem so imeli dokaze, a ovadbe niso vložili. S
prikrivanjem trgovine z orožjem so spodkopali pravno državo, s tem pa samo demokracijo."

Matej Šurc: "Za nekatere je bila trgovina z orožjem izvrstna priložnost, da so si nagrabili kapital. Na lahek način in z manipulacijami so zaslužili milijone. Pri zadevi Patria so finski in avstrijski preiskovalci odkrili, da so podkupnine šle za stranko. Če pa to poveš na glas, ti odgovorijo, da gre za politične pritiske. Pet imen se je pojavljalo tako pri orožarskih aferah
v letih 1991-1993 in se tudi zdaj pri Patrii: Janez Janša, Anton Krkovič, Jože Zagožen, Walter Wolf in Ivan Črnkovič."

Blaž Zgaga: "Leta 1991 je prišlo do vojaških spopadov tako v Sloveniji kot drugje v Jugoslaviji. Tedaj se je pokazala priložnost za popoln zločin.
Zakaj? JLA je imela v svojih skladiščih 220.000 ton zalog streliva, od tega desetino v Sloveniji. Te zaloge so bile vojaška skrivnost. Navadni državljani in mediji zanje sploh niso vedeli. Zanje so vedeli samo tisti, ki
so bili na ministrstvu za obrambo in poveljniki. Zato so s temi zalogami lahko počeli, kar so hoteli. In so res. Nenadoma se je pojavilo ogromno gotovine, ki so jo hranili v pisarni Andreja Lovšina. Kot je povedal eden od Vomovcev, so se police lomile pod težo bankovcev. Ta denar naj bi bil namenjen za državo. Ko pa je posebna komisija parlamentarnih preiskovalcev
obiskala ministrstvo za obrambo, je ugotovila, da je v proračun prišlo samo 10.000 nemških mark. Po besedah nekdanjega načelnika RŠTO Janeza Slaparja je šlo za več kot 100 milijonov mark, po izjavah takratnega obrambnega ministra Jelka Kacina pa za 140 milijonov mark."

Matej Šurc: "Kacin se je pri omembi zneska skliceval na izsledke temeljite preiskave logistike in drugih pristojnih organov o prodaji orožja iz Slovenije na Hrvaško in v Bosno -- in to je znašalo več kot 140 milijonov mark."

To je torej ta črna luknja okrog katere se vrti vajina raziskava, teh 140 milijonov mark?

Matej Šurc: "Ja, tudi to."

Blaž Zgaga: "Večina orožja je v Slovenijo prišla šele potem, ko je bila vojna pri nas že končana. Mariborski višji tožilec Dušan Požar je bil eden redkih, ki se je zelo prizadevno lotil preiskovanja. Strokovno, s pravnimi mnenji. Zapisal je, da je bil tudi sklep sveta predsedstva za obrambo, ki je dovolil prodajo orožja, protiustaven. Slovenija je postala članica OZN maja
1992. Po tem datumu je Janša podpisal najmanj 12 dovoljenj za izvoz orožja. Ampak Slovenija bi morala spoštovati mednarodni embargo tudi, ko ni bila slovenskih zakonov, zlasti zakon o nadzoru državne meje, ki je določal, da mora biti za vsako pošiljko orožja čez mejo izdano dovoljenje ministrstva za notranje zadeve, soglasje ministrstva za obrambo in soglasje ministrstva za zunanje zadeve. Na dveh Bavčarja, so sklenili, da bodo veljavno ureditev, ki je zahtevala za vsak prevoz orožja dovoljenje treh ministrstev, spremenili, in da bo dovolj zgolj sklep enega ministrstva: ministrstvo za obrambo bo izdalo za svoje, ministrstvo za notranje zadeve pa za svoje pošiljke. To je bil tako rekoč mehki 'udar' močnih mož na čelu države. Postavili so se nad zakon. Skupina desetih mož je sklenila, da zakon o nadzoru meje ne velja. Poleg tega so pri prodaji orožja kršili vse
finančne predpise."

Matej Šurc: "Takratno slovensko vodstvo nosi odgovornost -- odškodninsko, politično in moralno. Orožje je nekdanja federacija kupovala z denarjem vseh svojih državljanov, tudi naših staršev. Potem so si nekateri to orožje prisvojili in ga po oderuških cenah prodajali Hrvatom in Muslimanom, ki so si z njim reševali gola življenja. Skoraj ves denar iz te trgovine je
preprosto izginil."


Blaž Zgaga: "Pojasniti moram dvajsetletni antagonizem med Kučanom in Janšo.
Kučan je za trgovino z orožjem vedel, saj je bil vrhovni poveljnik obrambnih sil, vodil je svet za obrambo. Ta državni organ je sprejel sklep o prodaji orožja. Vseskozi je vedel, za kaj v resnici gre, in zahteval odgovore na vprašanja o prodaji orožja, ki sta jo izvajala ministra Janša in Bavčar. V zadnji knjigi pa je mogoče izvedeti tudi, zakaj je slovenska politika v
zadnjih 20 letih taka, kot je. Kučan je vedel, Drnovšek, ki je postal predsednik vlade maja 192 pa je bil tudi politično odgovoren. Janša in Bavčar sta bila tudi njegova ministra, hkrati je bil še njegov osebni
telesni stražar vpleten v trgovino z orožjem. Drnovšek je odločil, da se zadeva prikrije.
Hkrati je poznal tudi rivalstvo med Kučanom in Janšo ter ga spretno in pragmatično izkoriščal. Velik del slovenske politike se vrti okrog trgovine z orožjem. Informacije, ki še niso bile objavljene, bodo marsikaj postavile v novo luč."

Ob izidu prve knjige trilogije je bil Janša v opoziciji, zdaj vodi vlado. Lahko Janša kot predsednik vlade izkoristi svoj položaj moči in vas "razveseli" s kakšno tožbo?

Blaž Zgaga: "Lahko. Vendar se v enem letu politični položaj v Sloveniji ni bistveno spremenil. Trdim, da je bila vseskozi skrita koalicija med Janšo in Pahorjem. Prvovrstni škandal je to, da je morala javna tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je vodila zahtevno mednarodno preiskavo v zadevi Patria, tožilstvo zapustiti, ker je država ni bila sposobna zaščititi. Janša ima veliko moč, saj obvladuje sistem, ki ga je gradil 20 let. Govorim o pripadnikih bivše brigade Moris, ki so dobili zaposlitve na zelo pomembnih delovnih mestih v policiji, v uradu za varnost in zaščito, govorim o
pripadnikih vojaške obveščevalne službe. Tisti, ki so šteli denar, ki so ravnali z gotovino, so še danes zaposleni na ministrstvu za obrambo, so zaščiteni, imajo dobre plače in niso nikoli odgovarjali za svoja dejanja."


Matej Šurc: "Zdaj, ko je Janša na oblasti ima tudi večjo odgovornost. Zato dobiva najina raziskava še večji pomen, ker ni samo zgodovina, ker ne govori
le o preteklosti. Obravnava zlasti metode in načine delovanja tistih, ki zdaj držijo usodo Slovenije v svojih rokah. Ne izide vsak dan knjiga, ki opisuje nečedne posle aktualnega predsednika vlade."

Blaž Zgaga: "Največji škandal je, da je človek, ki je v kazenskem postopku zaradi korupcijskih kaznivih dejanj, kljub temu, da je izgubil volitve, postal predsednik vlade."

V knjigi pišete o hudih pritiskih na vse tiste, ki so bili seznanjeni s trgovino z orožjem. A na vaju kot avtorja najbolj odmevne raziskave o tej temi ne pritiskajo?

Matej Šurc: "Prvo knjigo sva pisala v popolni konspiraciji in njen izid je marsikoga presenetil. Ampak stvar je že bila v javnosti in vsak pritisk bi bil tedaj kontraproduktiven."

Blaž Zgaga: "Matej, ki je kot novinar zaposlen na Radiu Slovenija je pod bistveno večjim pritiskom, kot sem jaz, ki sem svobodni novinar. Pritiski so. Ampak sva izkušnje nabirala že tedaj, ko sva leta 2007 dala pobudo za novinarsko peticijo. Tedaj je hudo padalo po naju, zlasti s strani brezplačnikov in podobnih strankarskih propagandnih glasil. Tudi grožnje s
smrtjo na spletnih straneh in po telefonu sva dobila. Ob tem bi pohvalil slovensko policijo, ki je uspela storilce odkriti, tako da bodo zdaj verjetno odgovarjali pred sodiščem."

Matej Šurc: "V zunanjepolitični redakciji na Radiu sicer dokaj mirno opravljam svoj posel. V začetku leta pa sem v avtorski oddaji Labirinti sveta nekoliko ironično komentiral prenos oblasti v Sloveniji. Prispevek sem opremil z zvočno kuliso kot aluzijo na Hitlerja. Eden od strankarskih časopisov SDS je zato napadel direktorja Radia, češ da je nesprejemljivo, da
se bodočega predsednika vlade primerja s Hitlerjem. Predlagano je bilo, da me suspendirajo. No, zvočna kulisa, ki je bila tako moteča, pa je bila vzeta iz filma Veliki diktator Charlieja Chaplina. Tako so se vnovič ujeli na limanice tisti, ki dogmatsko branijo lik in delo Janeza Janše."

 * podčrtal Plagiator
* gornji intervju sem dobil od znanca po elektronski pošti in se odločil, da ga tukaj objavim
* svoje mnenje o obravnavani tematiki pa si boste morali ustvariti kar sami