Kanglerja bodo torej umaknili iz Maribora in ga namestili v Ljubljano v Državni svet. Bo to zadovoljilo in pomirilo jezne Mariborčane? Malo verjetno, ker je bil čas za to že zdavnaj zamujen. Sedaj ne gre več le za Kanglerja, ki vse bolj postaja stranski, obrobni in vedno manj bistven uspeh tokrat že vseslovenske ljudske vstaje nezadovoljni ljudi. Če bi slovenska politika Kanglerja žrtvovala takoj, ko so se v Mariboru zgodili prvi protesti, bi mogoče današnjo vseslovensko ljudsko vstajo celo premaknila na pomladanski čas prihodnjega leta. Da bi pa se ji lahko izognila, pa ni skoraj prav nobene možnosti. Ko je sadež zrel pač odpade z drevesa.
V slovenski politiki je očitno zavladala panika in se tako zateka k ponujanju rešitev, ki nikogar ne morejo zadovoljiti in kar je najpomembnejše, ne morejo več pomiriti ali utišati slovenskih jeznih ljudskih množic. Izbiri sta le dve. Pot v demokratizacijo in pravno državo ali pa fašizacija države ter diktatura. Zakonodajna in izvršna veja oblasti sta sedaj, da bi rešili sebe, pripravljeni žrtvovati sodno vejo oblasti in si jo popolnoma podrediti ter jo kadrovsko "očistiti". V obeh državnih, v zakonodajni in izvršni veji oblasti, ter podobno tudi na nivojih nekaterih lokalnih oblasteh, sedijo in odločajo ljudje, ki imajo kar nekaj preteklih in sedanjih "bližnjih srečanj" ter slabih izkušenj s sodniki in tožilci in imajo tako veliko razlogov, da se sodni veji maščujejo ali pa bi se s posegom v pravosodje iz postopkov lahko lepo izvlekli.
Še veliko več razlogov, da se v sodno vejo oblasti izvede zunanji udar ter ustrezno kadrovsko čiščenje, pa imajo predstavniki raznih gospodarsko kapitalskih ter finančnih elit in drugi mešetarji, ki iz varnega ozadja upravljajo ter usmerjajo zakonodajno in izvršno vejo oblasti oziroma njihove najvplivnejše ter najpomembnejše predstavnike. Čeprav z veliko stvarmi v sodni veji oblasti nismo in ne moremo biti zadovoljni in imamo za naše nezadovoljstvo ogromno razlogov, ji moramo v tem trenutku stopiti v bran in jo zaščiti pred napadom obeh ostalih vej oblasti, ker se bomo v nasprotnem preko noči znašli v fašizmu.
Le malo od tega kar je Janša pred dnevi ponudil kot ukrepe za stabilizacijo razmer v državi in za spremembo političnega ter pravnega sistema v državi je res sprejemljivo ali lahko koristno. Pravzaprav razen, da bi morali biti župani skupaj z občinskimi in mestnimi sveti zamenljivi, drugega skoraj nič. Čeprav je na prvi pogled všečna tista o zamenljivosti poslancev, je pa v resnici zelo nevarna. Že doslej smo ugotavljali, da v Sloveniji vlada brutalna strankokracija, ki ima največ zaslug za katastrofalne razmere v katerih se nahajamo in da so izvoljeni poslanci le strumni in ponižni vojščaki svojih strankarskih vodstev ali celo le svojih predsednikov. Če bi stranke sedaj dobile še to možnost, da se poslanca, ki bi želel misliti s svojo glavo ali bi se kako drugače upiral navodilom in zahtevam svoje strankarske vrhuške, lahko znebili, potem bi s tem le še dodatno okrepili že tako nevzdržno strankokracijo. Neprimernih poslancev, ki jih je v našem parlamentu kar nekaj, se da odsloviti tudi drugače in ne le s pravnimi sredstvi. Le želeti si je resnično tega treba. Dokler pa se jih da prav zaradi njihovega položaja izsiljevati in z njimi za njihove glasove tiho trgovati ter z njimi mešetariti, pa seveda tudi ni kakšne posebej velike želje, da bi se jih odslovilo. K trdim pravnim sredstvom za odslovitev poslanca z njegove funkcije se zatekajo le diktatorji. Resnični demokrati za kaj takega poznajo vrsto drugih uspešnih načinov, da takšen neprimeren poslanec sam zapusti parlament. Ozrimo se malo po demokratičnem delu Evrope, kolikor ga je seveda sploh še ostalo, in videli bomo, da to dobro deluje.
Ni pa Janša ponudil ( pa seveda tudi nihče drug od slovenskih politikov ) niti enega samega predloga s katerim bi se poseglo v omilitev socialnih napetosti ter tako ponudilo ljudem vsaj minimalno upanje, da bi se pa njihove vsakodnevne travme lahko ublažile in bi njihovo vsakodnevno življenje vsaj za malo lahko bilo znosnejše. Reforme, ki se sprejemajo ali so še v postopkih sprejemanja, ljudem le še dodatno jemljejo in hudo zapletajo njihove vsakodnevne težave ter jih dodatno siromašijo. Nekatere predlagane reforme pa celo ščitijo posameznike in elite, ki so to državo pripeljale na rob propada in vso breme valijo na osiromašene ter v bedo pahnjene državljanke in državljane in ob tem razgrajujejo ter uničujejo državo Slovenijo.
Pravo "veleizdajstvo" pa bi lahko imenovali vse bolj pogost pojav strašenja ljudi ali celo že očitnega vabljenja tako imenovane "trojke", ki bi naj prišla iz EU in nas naučila kozjih molitvic ter reda in discipline, h kateremu se zatekajo nekateri vidni koalicijski politiki ter člani vlade in poslanci. Nismo nekoč pred desetletji v tej deželi nekaj podobnega že videli, slišali in doživeli? Takrat se našim dedom in očetom niso od strahu napolnile hlače in se tokrat tudi njihovim sinovom ter vnukom ne bodo. Očitno se nam zgodovina še enkrat želi ponoviti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar