Na protestih slovenske ljudske vstaje se vse pogosteje
pojavljajo transparenti z zahtevo po pravni državi. Vse do sinoči, ko sem
spremljal TV oddajo Pogledi Slovenije, sem verjel, da vsaj vidni predstavniki
pravne stroke v državi, razumejo sporočilo in zahteve protestnikov po pravni državi. Bojim pa se, da temu ni
ravno tako.Več kot očitno pa je, da tega sporočila ne razume tudi voditelj
oddaje Uroš Slak, ali pa se je sinoči le sprenevedal in se prilizoval aktualni
oblasti.
Ker nisem pravnik in ne zaposlen v državni upravi in ne v
pravosodju, bom lahko tokratni prikaz, kako v resnici razumejo zahtevo po
pravni državi nekateri protestniki, malo poenostavil in kar takoj zapisal, da
se zahteva prav gotovo ne nanaša na podrejanje pravosodja izvršni ali
zakonodajni oblasti in ne na kakšno kadrovsko čiščenje, ki naj bi ga izvedle
politične stranke udeležene v oblastnih organih.
Zahteve so veliko bolj konkretne in se jih da pojasniti s
preprostimi ter vsakomur razumljivimi besedami. Ljudje niso tepci in prav dobro
vedo, da okvirje in pogoje delovanja ter uspešnosti pravosodja določajo
zakonodajna in izvršna veja oblasti ter z občasnimi intervencijami tudi razni močni
politični in kapitalski lobiji. Toliko gnojnice kot se je v zadnjem letu zlilo
po pravosodju je seveda pri nekaterih ljudeh vzbudilo sume, da je na tem
področju nekaj hudo narobe. Tudi sam menim, da je veliko narobe. Prepričan pa
sem, da mora težave pravosodja rešiti pravosodje samo ob razumevanju, pomoči in
ustvarjanju primernega družbenega ter materialnega in kadrovskega okolja, kar
vse pa sta dolžni zagotoviti prav izvršna in zakonodajna veja oblasti. Vlada in
Državni zbor torej in ne dnevna politika ali preko nje kakšni lobiji.
V državi v kateri skoraj noben zakon v celoti ne velja več
kot eno leto, kjer ima v povprečju vsak zakon najmanj deset zakonskih dopolnil
in potem le malo kateri zakon dobi obliko uradno prečiščenega besedila, kjer je
na področju sprejemanja zakonov in podzakonskih predpisov dosežena prava hiper inflacija, kjer zakonodaja
bolj ščiti storilca kot pa žrtev ter je pomembnejša procedura od kaznivega
dejanja samega, kjer predloge zakonov zakonodajalcu pišejo razni interesni lobiji po svoji meri in svojih interesih ter koristih, kjer najvišji državni ali politični funkcionarji ne spoštujejo
sodišča in potem po njihovem zgledu tako ravnajo tudi mnogi ostali, ki si to
lahko privoščijo, kjer odvetniki na sodiščih izigravajo prave medijske zvezde in uprizarjajo bebave pravne predstave, kjer se tožilce razvršča na leve in desne in se nad njimi izvajajo razna medijska, politična in še kakšna nasilja ter diskvalifikacije, kjer lahko o delu tožilcev in sodnikov javno sodi, kritizira in razpravlja vsakdo, pa če o tem kaj ve ali popolnoma nič, in še bi tako lahko naštevali. V takšnem družbenem okolju in razmerah seveda pravosodje ne more
učinkovito funkcionirati.
S sistemom pravnega
reda v državi ter nenormalne prenormiranosti na vseh področjih, so državljanke in državljane pahnili v roke odvetnikov in
notarjev ter raznih sodnih izvedencev in v katerem si nekdo, ki nima denarja, ne
more privoščiti niti tega, da bi na sodišču sodnici ali sodniku brezplačno rekel
vsaj »dobro jutro«. Najbolj preprostih pravnih ali upravnih zadev skoraj ni več
mogoče urediti brez odvetnika ali notarja in tega si vedno večje število
osiromašenih državljank in državljanov enostavno ne more več privoščiti. Če
imaš denar, imaš pravno varstvo in lahko urejaš pravno upravne zadeve, če
denarja nimaš, pa imaš velike probleme in težave ter svojih zadev urediti
enostavno ne moreš in si ob tem še podrejen ter veliko krat tudi žrtev tistih,
ki denar imajo.
Pravno upravni teror in nasilje, ki ga nad državljankami in
državljani vsakodnevno in vedno bolj pogosto ter brutalno z izdajanjem raznih
pravilnikov, odlokov in drugih obvezujočih predpisov, izvajajo ministrstva in
organi lokalne samouprave ( občine ) postaja že prav nevzdržen in spravlja
ogromno ljudi v hude ekonomske in druge težave. Tako, da človek, ki vse to
spremlja, dobi občutek, da nekatere oblastne elite na državnem in lokalnem
nivoju živijo v nekem drugem okolju in
svetu kot živi velika večina državljank in državljanov.
Razni uradniki na državni in lokalni ravni ter razni
zasebniki katerim v roke je država s svojimi predpisi pahnila v odvisnost ogromno
državljank in državljanov, grobo in v nekaterih primerih že prav kriminalno
izkoriščajo pravno nevednost ter stiske ljudi in se na ta način bogatijo ter nekateri
lobiji uresničujejo svoje ekonomske in druge interese, ljudi pa tako dodatno siromašijo in jih pehajo v brezup in nesrečo.
Še bi lahko našteval vedno bolj odločne in glasne razloge
preprostih ljudi po pravni državi, ki jih izražajo na protestih, pa naj bo za
danes dovolj. Ne gre torej za neke težko razumljive zahteve po pravni državi,
ki bi rabile kakšno posebno teoretično in akademsko razpravljanje, temveč gre
za čisto preproste ter lahko razumljive probleme in težave velike večine
preprostih državljank in državljanov, ki jim ob vseh drugih problemih in
težavah še dodatno grenijo že tako težko življenje. Ob vseh treh vejah oblasti
v tej državi je prav pravosodje še edino, ki ima pri večini ljudi še nekaj
zaupanja in spoštovanja. Vlada in parlament sta si ga že zdavnaj skoraj v
celoti zapravila. Da o slovenski politiki, tako tisti, ki pravi, da je desna
kot tisti, ki zase trdi, da je leva, niti več ne govorimo.
Je vse to res tako težko razumeti ali pa se nekateri le nesramno sprenevedajo? Tako kot je državljankam in državljanom politika ukradla državo, se mi vse bolj dozdeva, da je ta ista politika tudi pravnikom ukradla pravo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar