Tiskovni predstavnik NSi Jernej Vrtovec, organizacijski tajnik stranke Andrej Cimperšek in državni sekretar Matjaž Longar naj bi v nedeljo zvečer na svoje prenosne telefone prejeli grozilna sms sporočila z naslednjo vsebino: : "V peklu se boste cvrli, izdajalci slovenskega naroda. Povej naprej." ( Vir: Politikis.si )
V tem slovenskem do konca pregretem ideološko političnem vzdušju, ter zaostrovanju splošnih kriznih razmer, so reakcije nekaterih prizadetih velikokrat pač iracionalne in čustveno odzivne. Nekateri mediji so se kar na veliko o tem razpisali in ta sporočila označili kot grozilna. Je strašenje nekoga s peklom grožnja? Odgovor na to vprašanje bi prej kot v pravu kazalo poiskati v teologiji in filozofiji ter verjetno še najbolj v psihologiji.
RKC že dva tisoč let svoje vernike ter vse druge bolj ali manj uspešno straši s peklom in s pomočjo pekla si je nekoč v preteklosti kar izdatno krepila svoj materialno finančni položaj in družbeno moč ter vpliv. Strašenje s peklom je torej lahko grožnja za vse tiste, ki v pekel kot nekaj slabega in realnega kar jih lahko doleti, želijo verjeti. In že v preteklosti se je tudi peklu dalo izogniti ne glede na težo greha grešnika, le dovolj denarja ali drugega premoženja je bilo potrebno imeti. Z božjimi odpustki je nekoč kot tudi še danes, trgovala RKC. Je danes kaj bistveno drugače? Pa pustimo ta ekonomski vidik greha kot večnega trgovskega blaga ter pisanja napotnic za pekel in razmislimo o njegovem civilnem kazensko pravnem vidiku. Pri tem pa se res zastavlja vprašanje kako bi ( ali morebiti celo bo ) v današnjem času to opredelilo, okvalificiralo in morebiti celo sankcioniralo sodobno kazensko pravo? Pustimo torej to vprašanje, da nanj odgovorijo, strokovnjakom s področja prava.
Sam seveda napovedi, da se bom nekoč cvrl v peklu, ne razumem kot grožnjo, ki bi me posebej prizadela ali celo zastrašila oziroma bi lahko podlegla sankcijam kazenskega pravnega reda v sodobni evropski družbi. Malo bolj problematična v tem skrivnostnem sms sporočilu pa je kvalifikacija »izdajalci slovenskega naroda«. Ki seveda ni grožnja, temveč je lahko diskvalifikacija, krivična ali lažna obdolžitev in za nekoga huda osebna žalitev in mogoče še kaj. O tem pa bi zagotovo tudi pravniki na sodišču uspeli najti podlage v zakonodaji za morebitno sankcioniranje avtorjev tega skrivnostnega sporočila.
Moti pa stavek v sporočilu: « Povej naprej«. Kaj naj bi avtorji s tem stavkom želeli in komu sporočiti, da naj pove naprej? Če so bili avtorji toliko brihtni in tehnično razgledani, da so vedeli sporočila poslati na način, da so zmanipulirali telefonske številke in tako zakrili sledi vira teh sporočil, potem jih za kakšne navadne tepce skoraj ne moremo označiti. So bili avtorji res toliko naivni, da so verjeli, da bi prejemniki teh sporočil sledili njihovemu nasvetu in ta sporočila pošiljali še drugim, ki bi jih sami izbrali kot primerne prejemnike tega sporočila ? Ta stavek mi nekako ne da miru in vnaša v celotno zgodbo kar nekaj dvomov in kopico dodatnih vprašanj.
Nasploh pa se mi vse to ne zdi vredno tolikega medijskega rom-pom-pompa in napihovanja ter iz tega delanja neke velike zgodbe. Takšnih, podobnih in še veliko hujših anonimnih sporočil, ki v resnici pogosto tudi so grožnje, prejmejo ljudje, ki so javne politične osebnosti, veliko in praviloma se iz tega ne dela prevelik cirkus. Saj iz te zgodbice bodo na koncu vsaj minimalno korist lahko potegnili tako le prejemniki teh skrivnostnih sms sporočil, ki se jih sedaj v medijih predstavlja kot žrtve. Žrtve pa ljudstvo vedno vzame v bran in jih zaščiti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar