Ni panike dragi Borut. Angeli so še kako tu. Te gledajo, slišijo in ves čas mislijo tudi nate. Le ti jih nekako ne vidiš in jih tudi ne slišiš, kot jih nisi želel videti in slišati vsa ta leta, ko si opravljal visoke družbene dolžnosti doma in celo nekaj časa tam v nam zelo dragi ter do konca zavoženi EU.
Le zunanjo vidno podobo so angeli spremenili in te več tako pogosto ne obletavajo in tvojih ličk ne hladijo s prhutanjem svojih nežnih krilc. Sedaj imajo stisnjene pesti in iz oči jim sijeta jeza in žalost. Njihov čas prihaja, čeprav si ti še vedno prepričan, da je to tvoj in tvojih domačih in tujih kapitalistično desničarskih prijateljev čas.
Sedaj bi jih celo lahko videl in tudi slišal njihovo stokanje, če bi le želel. So v podobah tisočih lačnih in osiromašenih upokojencev, desetinah tisoč brezposelnih, ogromni množici mizerno plačanih delavcev, stotinah tujih kapitalističnih sužnjev na začasnem delu v tvoji državi, v izbrisanih sodržavljanih iz republik bivše skupne države, v iz "očiščenih evidenc" zradiranih in tako izbrisanih slovenskih brezposelnih delavcev, tisočih mladih brezposelnih, tisočih drugih tvojih sodržavljanov in sodržavljank ter njihovih otrok in vnukov z uničeno sedanjostjo ter bodočnostjo in še v mnogih drugih žalostnih podobah.
Vse te angele, ki jim je življenje nadelo nič kaj prijazne podobe, si vsa ta leta pomagal soustvarjati in tudi po tvoji zaslugi je njihovo število vedno večje. Čeprav ti vsa ta leta nisi nanje niti pomislil, oni sedaj še kako mislijo nate. Prihaja čas, ko boste ti in vse te množice angelov morali nekako pobotati svoje medsebojne dolgove.
Angeli na katere pa ti v resnici tiho računaš, pa imajo to grdo navado, da se z nesposobnimi poraženci ne ukvarjajo radi dolgo. Si hitro najdejo druge, zanje veliko bolj koristne varovance.
Ah Borut, ti raje kar angeljčke poslušaj!
OdgovoriIzbriši