Predvolilne aktivnosti predsedniškega kandidata Boruta Pahorja!

Borut Pahor, ki si po vsej sili želi postati predsednik republike in tako končati začeto uničenje države Slovenije, je izbral prav zanimive in netipične prijeme prepričevanja volivk in volivcev. Začel je končno zahajati med ljudi, ki jim je kot dolgoletni politik in  na koncu celo kot predsednik vlade uničil življenja ter jih pomagal pahniti v bedo in siromaštvo ter pravo kapitalistično tlačanstvo in celo sodobno suženjstvo. Ga je pa sedaj morebiti res že začela peči vest in se je začel čutiti soodgovornega za vse kar je k bedi ljudi v tej državi doprinesel? Seveda ga prav nič ne peče vest in svoje soodgovornosti ne bo priznal in za vse bo vedel najti izgovor in opravičilo.

Tako smo ga zadnje dni videli med slabo plačanimi delavkami v tovarni nogavic, med delavci pri polaganju asfalta in mogoče še kje kar sem pa morebiti celo prezrl. Po doslej videnem bi človek upravičeno smel pričakovati, da bo Borut Pahor v naslednjih tednih do volitev skoraj zagotovo nekaj dni preživel tudi med že več kot dvajset let »izbrisanimi« ter ponižanimi in razčlovečenimi sodržavljankami in sodržavljani, med lačnimi in oropanimi nekdanjimi Vegradovimi delavci v velenjskem samskem domu, med brezposelnimi delavci nekdanjega SCT-ja ali Primorja in še med tisoči drugimi brezposelnimi ter v siromaštvo pahnjenimi državljankami in državljani ter med vedno bolj lačnimi upokojenkami in upokojenci ali med lačnimi otroci, ki jim starši niso več v stanju plačati dnevnega obroka v šoli. 

Če bo do konca ostal zvest doktrini svoje predvolilne kampanje, potem ga bomo skoraj zagotovo videli stati tudi v dolgih vrstah ljudi pred napol praznimi skladišči Rdečega križa in Karitasa in me prav zanima s čim jih bo tam hrabril, Jim bo pel Hej brigade...... ali pa jih bo vzpodbujal k molitvi ter upanju, da bo pa na onem svetu vse lepše in lažje? Bodo že angeli poskrbeli, da bo tako.

Prav zanimivo bi bilo slišati kaj vse Pahor pripoveduje ljudem na teh svojih delovno  propagandnih predvolilnih izletih in ali tudi njih mori s kakšnimi Združenimi državami Evrope, zlatimi fiskalnimi pravili, evropskimi vlaki sreče in lepe bodočnosti ter svojimi  preteklimi in sedanjimi naporih ter osebnimi žrtvovanji, da bi tej slovenski raji nekoč bilo bolje in lepše. Pahorju moram priznati vsaj to, da ga je res nekaj v hlačah, da si upa kar tako med ljudi, ki jim je še včeraj s svojimi dejanji na funkcijah, ki jih je opravljal v državi, hudo grenil življenje ter njih in njihove družine pehal v bedo in revščino, jim omejeval njihove delavske, socialne in celo politične ter obče človeške pravice.

Zanimivo pa bi bilo vedeti tudi kaj si vse te delavke in delavci v resnici intimno  mislijo o polikanem politiku, ki se za en delovni dan tlači mednje in se pri tem neutrudno nastavlja fotografom in kameram, da ga posnamejo kako revež gara in se trudi med navadnimi delavkami in delavci, ker bi pač rad bil »njihov« predsednik. Tega ne bomo še nekaj časa vedeli, ker si ljudje na glas svojega mnenja seveda ne upajo izraziti in tudi če bi ga, bi to ostalo nezabeleženo ter slovenski javnosti zamolčano. Pa tudi verjetno brez neprijetnih posledic za tistega, ki bi si upal kaj takšnega odkritosrčno blekniti, ne bi ostalo. Bog in slovenski samovšečni politik imata dolgo šibo, kar seveda ljudje prav dobro vedo.

Pismo iz slovenskega političnega podzemlja!

V zadnjih dneh se po elektronski pošti in tudi že na nekaterih blogih, pojavlja pismo "sošolca?" Janeza Janše v katerem ga ta obtožuje zelo hudih dejanj. Pismo seveda ni podpisano in praviloma anonimkam ne kaže posvečati kake posebne pozornosti, čeprav se občasno pojavijo tudi takšne, ki pritegnejo pozornost in ki med lažnimi obtožbami lahko vsebujejo tudi kakšno "zanimivo !" resnico.

Ker je to odprto pismo Janezu Janši v para medijskem prostoru prisotno že kar nekaj časa in sem ga tudi sam imel priložnost prebrati že pred časom, sem ves čas čakal na na odmeve prejemnikov in bralcev. Odmevov skoraj da ni ali pa so skrajno zadržani in zelo previdni kot, da bi se bralci, ki skoraj povsod in pri vsem puščajo svoje prstne odtise, prestrašili ter se komentiranju obtožb na račun Janeza Janše navedenih v tem pismu iz previdnostnih razlogov raje izognili.

Mogoče nisem pri spremljanju usode tega pisma bil dovolj dosleden in se kje kakšni komentarji tudi so pojavili, ki sem jih pač prezrl. Res pa je, da me navijaški ali privoščljivi komentarji niti ne zanimajo. Ker pismo navaja nekaj zelo konkretnih in zelo hudih obtožb, sem mogoče naivno pričakoval, da jih bo zanikal vsaj Janša sam ali pa morebiti celo kdo drug, ki so prav tako omenjeni z imeni in priimki. Pisma nisem nameraval objavljati na tem svojem blogu, ker se mi zdijo nekatere obtožbe že kar absurdne, čeprav pa je potrebno priznati, da dogodki omenjeni v pismu v javnosti zaradi svoje skrivnostnosti, in ker nikoli niso bili prav raziskani ter pojasnjeni, še vedno vzbujajo precejšnje zanimanje. Tako se vsake toliko časa odprejo zgodbe okrog Krambergerja iz Negove in o njegovem  umoru, zgodbe okrog prodaje orožja in veliko bolj tiho ter zelo šepetaje zgodbe okrog načrtovanega atentata na Milana Kučana do katerega na srečo nikoli ni prišlo. So pa veliko bolj glasne zgodbe okrog pripravljanja terena v Avstriji in Nemčiji za umik ( pobeg ) nekaterih najvidnejših nosilcev slovenske revolucionarne pomladi, če bi se vojaško zadeva preveč nevarno razpletla in bi zvezne jugoslovanske oblasti ter JLA v Sloveniji svoje rušilno ter  krvavo delo opravili na način kot so to potem storili na Hrvaškem in v BiH. Gospodje revolucionarji so tako kot tudi največji del prebivalstva  prav dobro vedeli, da na kakšno pomoč iz tujine sploh ni za računati, ker so celo nekatere največje države na tiho vzpodbujale zvezno vlado in JLA, da se odcepitvene želje Slovenije  odločno in v kali zatre.

Ta uvod se mi je zdel potreben predvsem zaradi tega, da bomo anonimno pismo lahko prebrali s potrebno mero objektivnosti in ustreznim kritičnim zgodovinskim vrednotenjem v njem navedenih obtožb na račun Janeza Janše in še nekaterih ljudi okrog njega ter seveda predvsem v pismu navedenih dogodkov samih.


Pozdravljen nekdanji sošolec.

Pošiljam ti to odprto pismo s katerim te želim spomniti na tvoje preteklo obdobje in početje v tem obdobju. Kot sošolec nisi bil kaj prida, ker si svoje sošolce podcenjeval in jih tožaril predavateljem. Mi smo ti pa večkrat pogledali skozi prste, ker si se nam zasmilil. Ti si bil sin petekolonaša, kateri je zaprisegel okupatorjem slovenskega ljudstva. Nikoli ti nismo tega omenjali, ker te nismo želeli izolirati iz naše družbe, pa kljub temu, da smo vedeli kdo je bil tvoj oče, navadni petokolonaš in tat kateri je v drugi svetovni vojni v Horjulu od ene kmečke družine ukradel dva vola, katere je imel namen dati domobrancem. Ta poskus mu je spodletel, ker so ga partizani dohiteli, zato je bil zaprt v Šentvidu.

Ti z istimi geni stopaš po očetovi poti. Kot prvo si ukradel poslovni kovček od kontra admirala Staneta Brovta, zaradi česa si bil zaprt. Po tistem ko so te osvobodile množice slovenskega ljudstva si začel z revolucijo proti tedanji državi Jugoslaviji.Po plebiscitu in pred odcepitvijo Slovenije od Jugoslavije si ti kot obrambni minister Slovenske Vojske in predsednik Vlade Republike Slovenije Lojze Peterle ter Predsednik Demosa Jože Pučnik na tajnem pogovoru sta bila v zadregi, ker je prihajal dan odcepitve Slovenije od Jugoslavije. Menili ste, da bo takrat neizogibna vojna, kaj če odcepitev in vojna spodleti, kam boste vi triie šli. Zato sta spraznila blagajno SPIZA in po poslancu Pukšiču poslala čez mejo v Nemčijo. 

Ko je vas sel v nemčiji kupil stanovanja in nemška državljanstva za tebe Janša in Lojzeta Peterleta, Pučnik in Pukšič pa sta od prej imela nemška državljnanstva, preostali denar pa je naložil na tuje račune. Kmalu z odcepitvijo Slovenije, si pričel s prodajo orožja. Zaradi tvojega orožarskega početja je javnost obvestil Smolnikar, katerega si v Depali vasi želel utišati. Na svojih predvolilnih shodih je Ivan Kramberger iz Negove imel v svojem govoru pripravljeno da pove javnosti o tatvini denarja iz blagajne SPIZA. Zato ste se odločili, da ga likvidirate. Nalog za Krambergerjevo likvidacijo so dobili Tone Krkovič in Dragutin Mate. Atentat na Krambergerja sta izvršila ostrostrelca iz Argentine, katera sta bila oblečena v menihe.
Na Menini Planini v zgornjem delu Savinjske niste dovolili, da se postavijo vojaški radarji. V tem koncu ste nameravali izvesti atentat na takratnega predsednika R. Slovenije Milana Kučana. Za to delo si določil Dr. Joža Zagožna. To početje smo vam mi preprečili, zaradi tega niste še plačali kmetu les, katerega je žaqal za tvojo hišo v Grosuplju. Gre za 220 kubičnih metrov žaganega lesa. Z vojaškim helikopterjem si večkrat prihajal na kontrolo ko so ti obžagovali les. Da bi pridobil volilce na Koroškem si želel v slabo luč postaviti nekatere avtoprevoznike in Dr. Janeza Drnovška. Nalogo si dal svojemu poslancu Mirku Zamerniku, da s štirimi pretepači iz Kajak Kanu kluba Prodnik iz Juvanja gre čez Solčavo v Črno na Koroško ter pretepe novinarja Mira Petka. Zamernik je tvoj ukaz opravil in ko so se peljali nazaj proti Juvanju je za njihovim avtom peljal tovornjak s plugom, kateri je brisal sledi. 

Okoli sebe imaš takšne, kateri so v večjo škodo tej družbi kot v korist. Zato ti kot nekdanji sošolec svetujem, da se umiriš in greš iz politike ter pustiš Slovenski narod, da se pobota med seboj. Ti lahko greš v Nemčijo saj imaš njihovo državljanstvo, denarja pa tudi imaš dovolj saj si osiromašil slovenski narod. To ti svetuje tvoj nekdanji sošolec. Natančneje o vseh dogodkih bo napisano v knjigi, katero pišem, njen naslov bo Goljuf ali junak.

Rusov se ne da kar tako prevarati!

Janez Janša nadaljuje s svojimi lustracijskimi ukrepi in je tako kot govornika, na jutrišnji ( nedelja 29.07.2012 ) slovesnosti v spomin na preminule ruske vojne ujetnike iz prve svetovne vojne pri Ruski kapelici pod Vršičem, črtal zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, čeprav je bilo sprva predvideno, da bo nastopil kot govornik  in je kot glavnega govornika določil kar samega sebe. 

Rusi seveda niso bedaki in tudi prevarati se jih kar tako ne da. Zagotovo še imajo v spominu neljub dogodek iz junija 2007, ko je slovenski premier Janez Janša presenetljivo in brez opravičila odpovedal udeležbo na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu, kjer bi se moral sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. 

Z razliko od Slovenije Rusija seveda nima značilnosti banana republike in ruski politiki imajo hudičevo dober spomin ter si z razliko od slovenskih političnih pritlikavcev smejo privoščiti ter javno izkazati tudi kakšno zamero. Janševo tokratno prilizovanje Rusom seveda na mednarodnem prizorišču ne zanj osebno in ne za državo Slovenijo ne bo imelo prav nobenih koristi in Janša je s tem dejanjem dokazal vse drugo le tistega kar si želi še najmanj. Rusi pa tudi prav dobro vedo za vse tiste Janševe posle in povezave, ki so celo slovenski javnosti skrbno prikriti. Seveda tega na javno očiten način ne bodo pokazali, ker je na voljo dovolj drugih načinov, da nekomu, ki ga preziraš, na prefinjen in diplomatsko sprejemljiv način to tudi sporočiš in prikažeš. Ob vsem tem pa Rusi tudi hudičevo dobro vedo, da se Janši njegov rok trajanja slovenskega predsednika vlade hitro izteka in časa za ukvarjanje s poraženci tudi veliki Rusi nimajo ali si ga vsaj vzeti za kaj takšnega skoraj zagotovo ne bodo želeli.

Očitno je Janez Janša res mojster v tem kako iz sebe narediti poraženca in če mu v roke prav na silo potisneš skoraj zagotovljen uspeh, bo sam v hipu iz tega prav po mojstrsko naredil svoj poraz. Moralni zmagovalec te nove slovenske politične in vladne sramote je prav dr. Jože Pirjevec, ki govornik na tej spominski slovesnosti sicer ne bo, bo pa v svoje strokovne zgodovinske beležke lahko zaznamoval dogodek v katerem je bil sam udeležen in ki bo posledice v prihodnosti šele pokazal. Rusi prav dobro vedo kako se takšnim stvarem streže in tudi prav dobro vedo, da se z malimi in nepomembnimi ne kaže veliko ukvarjati in si zanje jemati več časa kot si ga ti zaslužijo. Vedo pa tudi kdo je kdo v tej deželici Slovenija imenovani.

Domovina in katoliška cerkev, vidvi sta kakor grda mačeha!

Saj me kot zadrtega nevernika pravzaprav niti ne zanima posebej ali je nasilno upokojeni škof Alojzij Uran zlezel kdaj med ženske noge in pri tem zaplodil otroka. Cerkev javno trdi, da je to njegov glavni greh zaradi katerega ga sedaj preganjajo in maltretirajo in izganjajo celo iz njegove domovine. Domovina pa, razen redkih izjem, v glavnem molči. Molčijo tudi vsi tisti pomembni slovenski možje in slinave dame, ki so mu še pred kakšnim letom ali nekaj več hlapčevsko lizali roke, sklanjali njemu v čast svoje potuhnjene betice in upogibali svoje mehke hrbtenice, z njim nazdravljali ali celo skupaj zapeli kako lepo domačo narodno ter se v negovi družbi ponosno nastavljali fotografskim aparatom.

Molčijo vse vernice in vsi verniki, ki so redno obiskovali njegove maše ali druge liturgične predstave, tam ponižno zavijali oči ter na široko odpirali usta in stegovali jezike ali dlani, da bi sprejeli iz njegovih rok sveto hostijo in z njo vase  Boga in bi jim bili odpuščeni njihovi grehi. Vsi molčijo, ko jim iz države in naroda izobčajo človeka v katerega naj bi še včeraj verjeli, ga imeli radi in spoštovali ter se nekateri v hudem po pomoč k njemu zatekali.

Nekoč je nek pesnik zapisal nekako takole: izkusil sem, resnico govorijo, da v hudem vsi te zapustijo! To se sedaj dogaja upokojenemu škofu Alojziju Uranu. In to se bo slej ko prej dogodilo tudi mnogim tistim, ki so ga sedaj, ko bi njihovo pomoč potreboval, zapustili in se mu strahopetno odrekli, ne da bi prav vedeli zakaj so to storili in ne da bi jih ob tem dejanju zapekla vest.

Če je res to kar namigujejo in v javnosti razširjajo predstavniki RKC, da je njegova krivda v zaploditvi otroka, kar sam zanika, potem je sporočilo cerkve več kot jasno. Lahko si pedofil, posiljevalec, homoseksualec, nadlegovalec neporočenih in poročenih žensk ter povaljaj jih kolikor želiš ali zmoreš, le zaploditi otroka ne smeš. To je greh vseh grehov in sledi izobčenje.

Res pogumno je dejanje njegovih bratov in sester v veri in sveti vesoljni cerkvi  to nečloveško maltretiranje zaslužnega, nemočnega in bolnega starčka.
Kateri božji nauk le to določa in zapoveduje?

Kardinal Franc Rode bo odslej verjetno veliko bolj mirno in spokojno spal pod domačo slovensko streho, ko bo obiskal očiščeno domovino.

Popoln ( preverjeno zlonameren ) plagiat!

Vir: PlanetSiol.net, 24.07.2012

(Ne)vladna komisija predlaga politično in moralno obsodbo poosamosvojitvene razlastitve slovenskega ljudstva in uničenja države Slovenije

Ljubljana – Komisija vlade za izvajanje zakona o popravi krivic predlaga vladi in DZ-ju, naj sprejmeta resolucijo, v kateri bi politično, pravno in moralno obsodila poosamosvojitveni režim v Republiki Sloveniji, vse dosedanje vlade, večino političnih strank in del slovenskih intelektualcev zaradi razlastitve slovenskih državljank in državljanov, prevar na osnovi katerih so zastavili temelje slovenskega režima po osamosvojitvi, kraj in ropanja države in njenih prebivalcev ter sramotne razprodaje in podarjanja dotedanjega družbenega premoženja, kriminalne denacionalizacije, razvnemanja nizkih političnih, kulturnih in ideoloških strasti med ljudstvom, sprejemanja za ljudstvo in državo hudo škodljivih zakonov in podzakonskih predpisov, namernega uničenja pravosodnega, zdravstvenega, pokojninskega, finančnega, gospodarskega in socialnega sistema v državi, uničenja državne suverenosti,  načrtnega siromašenja države in v njej živečih ljudi ter ustvarjanja velike revščine in pomanjkanja pri veliki večini državljank in državljanov ter mnogih drugih za ljudstvo in državo usodnih ter škodljivih ukrepov in dejanj.

Komisija predlaga še, da vlada in DZ počastita redke pogumne upornike proti uvajanju vulgarnega  neoliberalizma, razlaščanju, legalnim krajam, privatizacijam, podarjanju slovenskega družbenega premoženja privilegiranim posameznikom, elitam, tujim pravnim in zasebnim osebam in vsem drugim zlorabam vladajočega režima v škodo državljank in državljanov Republike Slovenije, nasilno vsiljevanje kulturnih desničarsko konzevativnih ideologij v izobraževalni sistem, politiko ter vsakdanje življenje ljudi živečih v državi Sloveniji.

DZ je prejeto pobudo odstopil v obravnavo pristojnim delovnim telesom: komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, odboru za notranje zadeve ter odboru za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo, so za časnik Delo sporočili iz kabineta predsednika DZ-ja.

Predsednica komisije vlade Majda Pučnik Rudl pravi, da je res že skrajni čas za obsodbo, saj bi to morali storiti že pred več leti. Tako pa se pri tem vedno "zapnemo", kot smo se pred kratkim pri proslavi ob dnevu državnosti.

Predsednica komisije se zaveda, da doslej  še ni bilo uspešnih poskusov sprejetja takšne resolucije, zato noče ocenjevati, ali bi bilo zdaj mogoče doseči konsenz parlamentarnih strank glede takšne obsodbe ali celo poskusa poprave storjenih hudih krivic slovenskemu ljudstvu v preteklih dvajsetih letih.



Da gre v gornjem tekstu za popoln in predvsem zlonameren ter proti družbeno in proti državno usmerjen plagiat je bilo ugotovljeno s pomočjo posebnega računalniškega programa izdelanega v ZDA in že nekaj časa uspešno uporabljenega v Sloveniji.  S tem programom je bilo ugotovljenih že kar nekaj plagiatov magistrskih nalogi n doktorskih disertacije ter jih bo v bližnji prihodnosti še veliko več. Bati se je le, da program, ko bo v popolnosti zagnan, ne bo vzdržal in se bi lahko sesul. Z gornjim tekstom so bile seznanjene tudi že vse državne javne in tajne varnostne službe, nekateri sedanji ali nekdanji tožilci in tožilke ter dane ustrezne usmeritve in napotki  nekaterim sodnikom za primer, da se avtor/ji odkrijejo in pripeljejo pred obličje državne pravice.

Mafijske metode naveze slovenske politike in nekaterih novinarjev!

Če me prepričujejo, da naj verjamem Požarju kot enemu najbolj informiranih novinarjev, zakaj vsaj nekaj malega potem ne bi verjel tudi blogerju Kunstlju in tega kar objavlja na svojem znamenitem blogu.

Tudi sam sem ob spremljanju desnih spletnih medijev, predvsem požareporta in Reporterja, po znameniti aretaciji njihovega ideološkega in še kakšnega kamerada Vladimirja Voduška, v tekstih, ki so jih takoj začeli dnevno objavljati zaznal najmanj dve zelo zanimivi sporočili.

Prvo bi lahko imenoval kar Titov sindrom ( ne priznam tega buržujskega sodišča....... ), ker se je med objavljenimi vrsticam v obeh navedenih medijih dalo prebrati sporočilo, ki v prosti razlagi glasi: naše lahko aretirajo le naši na osnovi predhodne privolitve naših in tudi obtožijo ter sodijo jim lahko le naši. V priporu je z našimi potrebno ravnati našim primerno in zelo malo je verjetno, da bi kateri od naših v času, ko so naši na oblasti, lahko bil za kaj kriv, ker če je naš, je skoraj gotovo, da je priprt po nedolžnem.

Drugo, zadnje takšno sporočilo, pa je že kar nevarno in ga je mogoče brez velikega umskega napora razumeti, da je naslovljeno na premiera Janeza Janšo, da takoj zamenja ministra Gorenaka, direktorja policije Gorška in pravosodnega ministra Pličaniča, Zamenjani bi morali biti, ker je bil aretiran Vladimir Vodušek kot ena od svetih krav njihovih krogov ter povezav in ker naj o tem pred aretacijo ne bi nič vedeli ali pa so se nevedne le delali. Najhujši očitek vsem tem pa je, da o nameravani aretaciji ni nič vedel Janez Janša, ki je še večer pred aretacijo bil gost Voduškove TV čvekalnice Vroči stol. Kaj veliko več o tej zaplotniški ter nadvse zanimivi zgodbi tudi sam vse do danes nisem vedel.

Tudi precej dobro informirani Kunstelj, pa je danes na svojem blogu objavil nekaj informacij, ki so potrdile moje dosedanje zaznave ter sume in celotno zgodbo naredile še veliko zanimivejšo.

Poglejmo si torej nekaj od tega kar razkriva Kunstelj:

Za razliko od medijev, pa se mu dogaja fiasko v policiji. Afera, ki se jo Janša in Požar na vse pretege poskušata preprečiti, da ugleda luč sveta, pa zadeva težke stvari. Vladimir Vodušek je bil nadzorovan s strani Policije od 4.6.2012. Aretiran je bil 12.7 istega leta. V dobrem mesecu se je s premierjem Vodušek večkrat pogovarjal, policija pa je pridno snemala in spremljala. Notranji minister Gorenak bi moral vedeti, kaj počne Policija, pa mu Goršek seveda ni povedal.

Zadnji dan pred aretacijo je Vodušek gostil premiera na Vročem Stolu. Vroči Stol je najbolj bedna oddaja z najbolj bednim napol momljajujočim novinarjem, ki vseh deset prstov tlači premieru v tazadnjo! Pa pustimo to žalost od oddaje! Ekipa agentov za nadzor in snemanje je ozvočila tudi prostore INFO TV. Če bi Janša to vedel, ga ne bi bilo blizu Voduška. Po drugi strani pa, če bi premierja obvestili, bodite prepričani, da bi ta obvestil Voduška. Tako pa je imela uradna Policija z nalogom prvič možnost v prisluhe ujeti premierja Janšo.  Dva telefonska pogovora na dan oddaje bremenita premierja, kar pa je mačji kašelj proti posnetku, ki je nastal po oddaji med Voduškom in  premierjem na štiri oči.

Ko je Goršek prebral magnetogram, je vedel, da v rokah drži karto za svoje preživetje. Namesto Gorenaka je obvestil bivšo šefico Katarino. Janša pa je znorel. Z Gorenakom ne govori in ga bo jeseni prvega zamenjal. Do četrtka je bil prepričan, da bo Voduškovo blebetanje objavljeno in da bo moral odstopiti. Ozadje tega nategovanja ni bilo zlato fiskalno pravilo ampak je Janša iskal krivce v Policiji in preverjal, kdo ima originalne posnetke. ( omenjena pogovora sem imel možnost prebrati, pakiraj Janša, če to pride ven ). 

Če jih je dal Goršek Katarini, jih ima torej Miro Senica. Karte so zopet premešane. Medtem, ko državljani verjamejo, da se politika ukvarja z njimi, se politika ukvarja sama s seboj.

Slovenija na poti v pekel!

Ko vrag jemlje šalo, se slovenski politiki in njihovi propagandisti spomnijo nešteto trikov s katerimi skušajo zaposliti slovensko javnost in njeno pozornost usmeriti kar najbolj daleč vstran od problemov države in v njej živečih ljudi, ki jih niso sposobni razrešiti. Kot orodje za poneumljanje ljudi jim služijo spletni, tiskani in elektronski mediji skozi katere potem obstreljujejo ljudi z najbolj neverjetnimi domislicami ter v naprej zrežiranimi dogodki.

Nesrečna državna proslava in izgon nekaterih veteranskih organizacij, ki imajo na svojih tradicionalnih praporih rdečo zvezdo, preimenovanje vojašnic, postopno zaostrovanje odnosov s Hrvaško, izgon upokojenega Urana iz Slovenije, neki državno premoženjski  holding za katerega vsak, ki ima vsaj malo soli v glavi ve, da je popolna neumnost, druga in ob tem še zelo nevarna neumnost kot je fiskalno pravilo in njegov zapis v ustavo, državna investicija TEŠ 6, brzostrelno zamenjevanje kadrov na vseh nivojih in vseh področjih s svojimi in koaliciji vdanimi vojščaki, neprestano poglabljanje kulturno ideološkega konflikta med državljankami in državljani, že prav neumno iskanje nekih nevidnih stricev, ki naj bi bili skriti v tajnih ozadjih in bi upravljali z državo, prav patološko iskanje vzrokov in razlogov za nesposobnost in neznanje aktualnih političnih elit v preteklem komunistično socialističnem režimu in tako lahko še naštevamo in naštevamo.

Aktualna koalicija in njeni ministranti, ki jo spremljajo, tudi sami vedno bolj spoznavajo, da vladajoča elita  ni dorasla nalogi, ki si jo je še pred meseci tako želela in oblast s pomočjo tujega ambasadorja potem tudi dobila. Država nezadržno drvi v prepad in rešijo jo lahko le še hitre predčasne volitve in postavitev nove ter v kar največji meri nepolitične in strokovne ekipe. Ker to kar ponuja aktualna opozicija ( PS in SD  ter za povrh še Pahor kot predsedniški kandidat ) ni prav nič boljše od tega kar vidimo v aktualni koaliciji. Janševa koalicija vodi državo v kaos in vsesplošno siromaštvo ter diktaturo. Skupni čas vladanja Janša – Pahor- Janša je čas v katerem je država Slovenija potonila in se na dnu že zelo spogleduje z Grčijo in Španijo ter posledicami značilnimi za ti nesrečni državi.

Iz tujine prihajajo že kar odkrita opozorila Sloveniji in to ne le zaradi ekonomsko finančnih razmer v državi, temveč v zadnjem času še veliko bolj zaradi demokratičnega deficita in oblastno pravnega ter ideološkega nasilja in poskusov prikritih lustracijskih ukrepov proti nekaterim skupinam državljanov, kar vse aktualna vladajoča politika izvaja nad lastnimi ljudmi. In kar vse seveda v tujini ni ostalo neopaženo. Še ne tako dolgo nazaj smo stokali kako nas tuji mediji skoraj sploh ne opazijo in le redko kdaj objavijo kak prispevek o Sloveniji. Danes smo v teh medijih skoraj že dnevno prisotni. Le ponosni na to o čemer pišejo in kako o vsem tem pišejo, res ne moremo biti. Pa tudi nič kaj lepe bodočnosti nam ne napovedujejo.

Več kot očitno je, da smo zapacali sebi sedanjost in našim otrokom ter vnukom bodočnost. Res je, sedaj se tudi že sam strinjam z vsemi tistimi, ki vidijo rešitev države v temeljiti lustraciji. Nismo si enotni le še v izbiri lustrirancev, ker bi to morali biti prav ti, ki danes na podlo prefinjene načine lustrirajo druge.

Skrajni čas je, da si odkrito priznamo, da smo v dvajsetih letih uničili in skoraj že popolnoma zapravili  lepo in zelo perspektivno državo, ki nam je bila podarjena. Eno priložnost nam je zgodovina ponudila in druge več ne bo. Končno je tako vseeno v kateri državi sem kapitalistični tlačan ali delovni suženj. Za takšen družbeni status res nujno ne potrebujem svoje države. To sem lahko v kateri koli.

Kdo bo ostal zapisan v slovenskem zgodovinskem spominu?

Partizanski komandant Franc Rozman - Stane

Slovenski obrambni minister v Janševi vladi Aleš Hojs






Ponovimo torej vprašanje iz naslova tega prispevka: kateri od predstavljenih mož bo  ostal še veliko časa zapisan v zgodovinskem spominu ogromne večine slovenskih ljudi?  Enega bodo ljudje zelo hitro pozabili in že čez nekaj let sploh ne bodo vedeli, da je kdaj obstajal. Drugi pa bo, čeprav že desetletja mrtev, še vedno prisoten v slovenskem zgodovinskem spominu iz katerega se ga nasilno izbrisati enostavno ne da. Že jutri lahko porušijo vse njegove spomenike in nasilno odstranijo vse kar kjerkoli nanj spominja, pa bo vendar še spomin nanj vedno živ. Bolj ga bodo ubijali, bolj bo med ljudmi živel.

Herojsko dejanje predsedniškega kandidata?

Borutu Pahorju in njegovi predsedniški kandidaturi nekritično naklonjeni mediji so sposobni tudi iz očitne kršitve zakona in ogrožanja drugih udeležencev v prometu narediti veliko dejanje svojega varovanca. Tako glasi v naslov v enem od takšnih medijev »Borut Pahor vozil prehitro, to pošteno priznal in plačal kazen«! In k temu še ponosno pripišejo, da je tudi alkotest, ki ga je ujeti kršitelj moral opraviti, pokazal 0,00. Pahor tako dokazano ni užil alkohola, so pa ga zagotovo njegovi angelčki, ki so potem pozabili nanj in ga niso obvarovali pred nevarnimi policisti.

Slovenski policisti vsak dan ujamejo na desetine slovenskih voznikov, ki prekoračijo dovoljeno hitrost in to tudi pošteno priznajo, ker jim kaj drugega niti ne preostane ter potem seveda plačajo kazen. In tudi njim v največ primerih alkotest pokaže 0,00, pa se zaradi tega kot moralni junaki ne znajdejo  v medijih. Prav nasprotno, v medijskih kronikah jih označijo kot cestne divjake ali neodgovorne objestneže, ki ogrožajo svojo in varnost drugih udeležencev v prometu.

V čem je torej veličina Boruta Pahorja, ki so ga ujeli pri prehitri vožnji, ki je niti zanikati ni mogel, ker je radar pač hitrost izmeril in pokazal in je potem plačal kazen, ki jo določa določilo zakona sprejeto v času, ko je ta isti Pahor vodil vlado? V ničemer seveda. Res prava beda slovenskega propagandnega novinarstva. Vsaj na tem področju se levi, desni, sredinski in še kašni mediji v Sloveniji med sabo ne razlikujejo. Iz neke najbolj preproste, enostavne in zdravorazumske stvari ali dogodka so za nekoga iz tega pripravljeni narediti veličastno moralno in etično dejanje vredno velikega medijskega pompa. Nekoga drugega, njim manj priljubljenega,  pa so sposobni v enakih okoliščinah popljuvati, njegovo dejanje kriminalizirati koliko se le da in ga sploh označiti kot pravo sramoto slovenske družbe.

Ko vas bodo policisti prihodnjič ujeli in kaznovali zaradi prehitre vožnje, zahtevajte, da se vas ob vozilu fotografira, da se pokliče kakšnega novinarja ali novinarko in da se potem v medijih objavi, da ste kazen pošteno plačali in da tudi pijani niste bili. Smo pred zakonom v tej državi vsi enaki ali nismo?

Gospod, ki podpira Pahorja!

Hannes Swoboda

je simpatičen gospod, ki vsake toliko čas obišče deželico na južni strani Alp ali pa o njej kaj pove na svojem EU terenu, in ki je ponovno razjezil nekaj pritlikavih in vase zagledanih slovenskih političnih in kulturniških pomembnežev. Prišel je, da bi dal podporo Borutu Pahorju v njegovem naskoku na mesto predsednika države na jesenskih volitvah in ob tem malo nerodno primerjal razmere v deželi s tistimi tam v Romuniji.

Pa je takoj nastal vik in krik, Drugi kandidat, ki bi tudi rad bil predsednik države, evropski poslanec in član SDS Zver, je takoj začel kričati, da bo zahteval opravičilo, nekateri so hiteli dokazovat, da pa Slovenija že ni prav v ničemer podobna Romuniji. Molčal je le Hannesov slovenski politični ljubljenec Borut Pahor in svojega EU pokrovitelja sploh ni vzel v bran. Nekaj je okrog tega za medije pomencal le njegov strankarski šef Igor Lukšič.

Pa je naš veliki EU prijatelj Hannes v vsem tem naredil le drobceno napako ali povedano drugače, svoje misli ni do konca izpeljal. Ko je izrazil podporo predsedniškemu kandidatu Borutu Pahorju, bi moral le še povedati, da ima tudi on kar precej zaslug, da je Slovenijo vedno bolj mogoče primerjati celo z Romunijo. Prišel je torej v deželico  podpret kandidata, ki skupaj z Janezom Janšo to slovensko deželo želi spremeniti v pravo EU banana republiko in v kateri je le malokaj tudi v resnici tako kot se javno prikazuje.

Plagiator pa bi s prav velikim veseljem našega velikega EU prijatelja Hannesa povprašal kaj pa ga sploh briga kdo bo naslednji predsednik slovenske države? In ne le njega, temveč tudi vso ostalo EU druščino njegovih kolegic in kolegov, ki se je že ali se še bodo tukaj pojavili in dajali nekakšne podpore posameznim kandidatom in nam solili pamet. Doma v svojih deželah imajo volitve in predsednike ter predsednice, doma imajo dovolj težav s katerimi bi se lahko ali celo morali ukvarjati. Ter v EU, katere funkcionarji so in ki njim ter vsem nam pred očmi razpada ter nas vse skupaj vleče v prepad,  je težav in problemov  več kot dovolj in jim tako dela res ne manjka. Veliko tega, zaradi česar je že danes Slovenijo na področju notranjih političnih odnosov mogoče primerjati z Romunijo, pa so prav ti EU krogi velikodušno izvažali v deželo slovensko in vsa ta po osamosvojitvena leta dajali potuho, nasvete, napotila in usmeritve nesposobnim in pokvarjenim slovenskim politikom ter tako skupaj z njimi ustvarjali razmere, ki  jih sedaj kritizirajo.

Klin se s klinom izbija!

Najdražji naš predsednik vlade Janez Janša je ponovno dokazal, da je mojster vseh mojstrov  v načrtovanjih in obvladovanjih kadrovskih manevrov. Res, da mu kdaj pa kdaj kaj tudi malo spodleti, vendar to le zaradi tega, ker ali so ga koalicijski partnerji spregledali in so užaljeni ali pa, ker njegovega manevra niso prav razumeli ter pravočasno skapirali.

Tako so mu sedaj zrušili dobro premišljen predlog, da se za novega šefa AUKN imenuje Vitoslava Türka, brata aktualnega predsednika države in kandidata na jesenskih volitvah za nov mandat, dr. Danila Türka. Genialna poteza, ki se na žalost našega vrlega stratega Janeza Janše ni izšla. S tem imenovanjem brata Vitoslava, ki je mimogrede tudi član SDS, na tako izpostavljeno funkcijo,  bi praktično prepolovil možnosti dr. Danila Türka na  jesenskih  volitvah in nam vsem tako zelo priljubljen ter predvsem v ženskem svetu rado viden, Borut Pahor  bi imel do kabineta predsednika države skoraj odprto pot.

Zakaj je brat Vitoslav s svojo nerazumljivo ambicioznostjo bil pripravljen zrušiti svojega brata Danila pa je seveda že drugo vprašanje. Odgovor morda tiči vsaj delno tudi že v okoliščini, da je Vitoslav še vedno član SDS, čeprav ta stranka že dalj časa prav patološko napada in onemogoča njegovega lastnega brata Danila na funkciji predsednika države. 

Janša seveda pozna star ljudski rek, da se klin s klinom izbija ali v tem primeru enega  brata onemogočiš z njegovim lastnim bratom. Da pa brat Vitoslav ne bi vedel kaj s svojim pristankom, da bo šef AUKN, počne lasnemu bratu Danilu pa seveda ne dvomimo. Očitno je res že dozorel čas, da se pri Türkovih doma v družinskem krogu  malo posedejo okrog družinske mize in se o mnogo čem pošteno in odkrito pogovorijo. Saj še vedno velja, da kri ni voda, čeprav poznamo tudi rek, da je žlahta pogosto kot raztrgana plahta. Očitno imamo tega drugega bolj izrazito programiranega v naših slovenskih genih kot tistega prvega.

.

Jokanje brez solz !

Janez je na svojem ponorelem vladno ideološkem buldožerju s katerim je zadnjih nekaj mesecev skupaj s svojimi koalicijskimi partnerji divjal po deželi, zaprl dovod goriva in zverina se je naenkrat ustavila.

Nadel si je obraz nesrečnika in se naslikal v Odmevih nacionalke ter s svojim stokanjem skoraj spravil do solz slovenske gledalke in gledalce. Za to, da se je buldožer zaustavil je okrivil opozicijo, tajno vzporedno oblast, strice iz ozadja, socialne partnerje ter izdajalcev v lastnih koalicijskih vrstah. Očitno mu je po vsem tem ob dragi Ljudmili Novak zvest ostal le še prijatelj Borut Pahor. Vsem ostalim ni več prav za zaupati. Ker pa ima Janez veliko srce, je vsem tem političnim in ideološkim heretikom dal še eno možnost, da se do jeseni streznijo in sprevidijo, da brez njega rešitve te države ni,. Lepo sklonijo svoje trde betice in mu ugodijo v vsem kar je pripravil za rešitev dežele. Potreben čas pa je tako dobil tudi glavni državni kadrovnik, ki prebiva v prostorih ene od ambasad, da s svojimi preverjeno učinkovitimi metodami malo omehča vratove trdobučnežev.

V pravo grozo pa je naš Janez spravil Karleka, Gregorja in ljubko Ljudmilo ter njihove poslanke in poslance, ki še kako dobro vedo, da na morebitnih novih predčasnih volitvah večina izmed njih slovenskega parlamenta od znotraj ne bi več videla. Da bi oblast morali zapustiti že sedaj, ko so komaj okusili njene čare in slasti, pa res ne gre. Proseče so pred Janezom zavili z očmi, v molitev sklenili svoje ročice, obljubili, da ga ne bodo več po svoje lomili  in tako omehčali srce našega Janeza.

Ta premor, ki jim ga je Janez velikodušno poklonil,  pa je še kako prav prišel tudi njemu  samemu, da izvrši potreben tehnično organizacijski remont svojega vladno koalicijskega  buldožerja in ga ponovno spravi v pogon. Malo pa bodo k temu pomagali tudi Borut Pahor in Lukšičevi SD-jevci, ki bodo od zadaj veselo potisnili, da se mrcina ponovno zažene ter se zapodi po deželi slovenski. Ni izključeno, da tudi Jankovičevi ne bi malo pri tem porivanju sodelovali. Vse za rešitev in v dobro domovine, ker domovina je vse in brez domovine ni nič. Domovino pa predstavlja Janez.

Glavni mehanik M ima tudi že visoko zasukane rokave.

Saj ni na zasluženem dopustu.................!

Spletni portal Reporter ves nesrečen obvešča slovensko javnost:

Vladimir Vodušek v celjskem priporu ni jedel že od četrtka, ko so ga aretirali policisti, piše Pozareport.si. Njegovo psihično in fizično stanje naj bi bilo izredno slabo, povišan naj bi imel krvni pritisk, tušira pa se lahko le dvakrat na teden. Družina ga je prvič videla v ponedeljek, obiski so dovoljeni le dvakrat tedensko.

Res je prav zanimivo spremljati kako slovenski mediji, predvsem tisti, ki naj bi veljali za desno usmerjene, poročajo o nesrečni usodi svojega stanovskega ter politično in ideološko sorodno mislečega in čutečega kolega, ki se je znašel v priporu. Vse so že privlekli na svetlo, le še kakšne morebitne politične motiviranosti za njegovo policijsko prijetje in odrejen enomesečni pripor še ne. Pa ni izključeno, da že v nekaj naslednjih dneh ne bomo na straneh njihovih medijev prebirali tudi kaj takega.

Revež že od četrtka naj ne bi jedel. Mu ne dajo jesti ali mogoče nima pravega apetita, ker je v zaporu za njim prišlo zavedanje, da ga je pa morebiti le krepko polomil in letal v višavah, ki mu niso bile usojene. Kakor koli že, če bi povprašali najbolj znanega slovenskega evro poslanca Peterleta kako je s to nekajdnevno neješčnostjo, bi ta skoraj zagotovo povedal, da to našemu Vladeku lahko le koristi, ker se mu bo telo vsaj delno očistilo in razstrupilo. Razstrupljanja in očiščevanja svoje duše pa se bo seveda Vladek moral lotiti na kak drug način.

Skoraj ne poznam ljudi, ki bi se jim dogodilo kaj podobnega kot Vladotu in bi bili potem v priporu prešerne volje, pripravljeni za zbijanje razno raznih šal in sploh bolj optimistični kot so bili pred aretacijo. Še posebej jih zapusti smisel za humor, ko ugotovijo, da ima policija v rokah materiale, ki bi jih lahko krepko obremenjevali ter jim zagotavljali v prihodnje kakšne daljše neprostovoljne počitnice. Ker Vlado ni doma in ne na dopustu, se bo pač moral odreči tudi udobju vsakodnevnega tuširanja in se prilagoditi splošnemu redu, ki v takšnih ustanovah velja za vse in ne le zanj. Iz tega pa res ne kaže delati nekega cirkusa, saj ta red ni bil vzpostavljen šele z njegovim priprtjem, temveč je veljal že doslej in to ni Vladotovih novinarskih kolegov kaj posebej motilo, da bi se o tem razpisovali in zahtevali za pripornike pravico do tuširanja po mili volji. Podobno je seveda z obiski v priporu. Tako kot to velja za tam priprte Tonete, Mirke, Francije, Štefane in lastnike vseh drugih imen, velja seveda tudi za vse Vladote, ki se tam znajdejo.


Mar so res gospodje novinarji kar naenkrat izgubili zaupanje v pravno državo, ki so jo še nekaj dni nazaj tako vneto zagovarjali in ne verjamejo več v načelo, da če je kriv, bo pač dobil primerno kazen in če je nedolžen, bo oproščen in pravno rehabilitiran? Če v to moramo verjeti vsi državljani te države, potem bodo pač morali tudi v Vladovem primeru v to verjeti nekateri slovenski novinarji in njegovi stanovsko cehovski, politični in ideološki somišljeniki ter kolegi.

Slovenija nujno potrebuje nepolitično vlado!

Le še popoln tepec v tej deželi verjame, da lahko Janez Janša  s svojo koalicijo in vlado popelje Slovenijo iz težav v katere sta jo v zadnjih sedmih letih spravila prav on sam s svojo vlado v pred prejšnjem štiriletnem mandatu in je delo potem še "dokončal" Borut Pahor v preteklem tri letnem mandatu.

Stanje neobjavljenih izrednih razmer v državi, na kar opozarjajo tudi že v nekaterih EU institucijah, izsiljevanje svojih koalicijskih partnerjev, izsiljevanje opozicijskih političnih strank in njihovih poslank ter poslancev, bebavo sprejemanje množice zakonov v Državnem zboru pri katerem večina poslancev najmanjšega pojma nima za kaj v resnici dvigujejo roke oziroma pritiskajo na gumbe, vsiljevanje ustavnih sprememb z "zlatim pravilom" s katerimi bi tako dobili ustavno podlago za uvedbo najprej ekonomske diktature, ki bi ji potem sledila še pravna, medijska, kulturna, politična in morebiti še policijska.

Kulturni boj in ideološko razdvojenost v državi prebivajočih ljudi je Janša s svojo zvesto politično spremljevalko Novakovo pripeljal do vrhunca in duhov, ki so pobegnili iz steklenice se nazaj še lep čas ne bo več dalo stlačiti. Da končam to naštevanje, Janša in njegova koalicija morata oblast v državi čim prej prepustiti nekomu drugemu, ker v nasprotnem od Slovenije ne bo več veliko ostalo.

Virant, Erjavec in Žerjav naj prenehajo motoviliti okrog Velikega vodje in slepo slediti njegovim usmeritvam v propad države in morebiti še v kaj veliko hujšega. Država Slovenija ni vaša zasebna lastnina in ste v službi ljudstva ter ne v misiji uničenja tega kar je od te države še ostalo. Čas je, da se osebni in ozki strankarski interesi, slepa vera v vizionarski prav Velikega vodje in njegovih svetovalcev, demagogija ter pogubna ideologija umaknejo odgovornosti do v tej državi živečih ljudi in do bodočnosti države Slovenije.

Ker v nasprotnem, če politiki svoje odgovornosti hitro ne bodo prepoznali in storili to kar je potrebno takoj storiti, bodo od države ostale le množice obubožanih, lačnih in ob tem še med sabo hudo skreganih državljank in državljanov, preskrbljene strankarske in finančno kapitalske elite ter država kot mednarodno pravni pojem podobna strahu, za katerega pravijo, da je od znotraj votel od zunaj pa ga tudi nič ni.

Če je v tej deželi še kaj odgovornih politikov in odgovornih poslancev ter dovolj razumnih intelektualcev, potem se je Janezu Janši in njegovim koalicijskim partnerjem potrebno kar najhitreje zahvali in imenovati politično neodvisno ter strokovno vlado, Za njenega mandatarja in predsednika pa predlagam Marka Goloba, ki je že doslej dokazal, da je strokoven in dovolj pokončen ter trden, da se spopade s kruto dediščino  vladanja Janše in Pahorja in ponovno Janše, ter državljankam in državljanom te dežele  ponudi vsaj upanje, da bi morebiti pa nekoč življenje v tej državi le lahko bilo tudi boljše in znosnejše. Vse politične stranke, ki jim je res kaj do demokracije in perspektivnosti države ter v njej živečih ljudi, pa so dolžne takšno vlado podpreti in ji pomagati, da reši kar se še rešiti da. Časa ni več veliko. Za to pa ne potrebujemo prav nobenih ustavnih sprememb in nobenih omejevanj demokracije in človekovih pravic. Nasprotno, potrebujemo sodelovanje vseh ljudi v teh deželi, ki pa jih lahko pridobite le na način, da vam bodo verjeli in vam zaupali. Vendar brez Janše, Pahorja, Novakove in njim podobnih samovšečnih in k diktaturi ter ideološkemu enoumju nagnjenih politikov.

Plagiator je zgrožen nad naraščajočo konkurenco!

In sedaj še poslanec Jankovičeve Pozitivne Slovenije Borut Ambrožič. Pa to še Mariborčan. Dobro, da to radi počnejo Ljubljančani in njim podobni smo vedeli. Saj res, Maribor se tudi na tem področju ne da.

Čujte vi, koliko takšnih pa vas še je v tem ljubem slovenskem parlamentu? Eden goljufa na izpitu, drugi ponaredi diplomo, tretji prepiše magistrsko nalogo nekoga drugega in s tem magistrira, četrti prepisujejo plonk ceglce Merklove ali Sarkoziya in podobnih EU čarovnikov, peti prepisujejo od najbolj zabitih neoliberalnih ekonomskih strokovnjakov in šesti sploh več nič ne prepisujejo. temveč le bebavo ponavljajo za svojimi političnimi, ekonomskimi, finančnimi in drugimi vzorniki.

V tako hudi konkurenci se kot Plagiator več ne znajdem prav in ves nesrečen vedno bolj resno razmišljam, da bi se dal prekrstiti. Ker pa z RKC nimam ravno najboljših odnosov in tako s te strani tovrstne usluge ne morem pričakovati, sprašujem ljubljanskega župana Jankoviča ali še obstaja civilni krst in če bi mi on želel biti krstni boter? Boter je že najmanj dvema šalabajzarskima plagiatorjema in ni hudič, da ne bi tako sedaj bil boter še meni kot pravemu in edino  izvirnemu  Plagiatorju, ki me niti na novo odkrivati ni potrebno.

Pa sem se zadnjih nekaj let začuden spraševal odkod za vraga se je v tej deželi naenkrat vzelo toliko magistrov in doktorjev znanosti. V kateri koli grm brcneš iz njega kot jata vrabcev prifrčijo golobradi magistri in doktorji in še skoraj pubertetniške magistre ter doktorice. Počasi se mi razkrivajo tudi skrivnosti tega misterija. Nekaj pa mi je že sedaj več kot jasno in sicer, da kvantiteta res ni nujni pogoj za kvaliteto.

Grosuplje kot slovenski Kumrovec!

Vrli Grosupeljčani so se odločili, da je potrebno vse obiskovalce že ob vstopu v svoje lepo mestece na primeren način obvestiti v kakšen kraj prihajajo in kaj je njegova največja znamenitost.

So pa brihtne Grosupeljčanke in zviti Grosupeljčani seveda tudi precej previdne sorte in so se z dodatno malo tablico spodaj zavarovali. Za vsak primer, pravijo, ker v tej deželi se narodno zaslužni tako hitro zamenjujejo kot dan in noč. Še včeraj so vaški junaki pod vodstvom boga boječih kaplanov veljali za izdajalce in danes jih že razglašajo za narodne heroje ali obratno, tiste, ki so še včeraj veljali za borce za svobodo in osvoboditelje Slovenije pa jim danes jemljejo pokojnine, ker naj bi osvoboditev dežele ukradli onim prvim, ki so šele sedaj ugotovili, da so v resnici tudi oni takrat nekaj osvobajali.

Previdnosti vrlim Grosupeljčanom seveda v teh nemirnih časih nikakor ne smemo zameriti.

Plagiator vam ponuja rešitev iz zagate!

Vir. Spletno Delo, 14.07.2012

Delo poroča, da slovenska vlada pod vodstvom premiera Janeza Janše državnemu zboru ter pristojnemu delovnemu telesu, ne želi v obravnavo posredovati poročila, ki obravnava zaznane oblike ekstremizma v državi Sloveniji. Razlog naj bi bil, ker poročilo ni primerno uravnoteženo, saj je bil zaznan le desni ekstremizem niso pa mogli odkriti dovolj primerno izraženega levega.

Tako Delo med ostalim zapiše: 

»Parlamentarnega nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb aktualna oblast ne sprejema kot enega od mehanizmov za preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti in anomalij, ki se lahko pojavljajo v okviru nadzorovanih institucij, pač pa kot nepotrebno motnjo,« je Zvone Černač (SDS) v vlogi predsednika komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb povedal pred enim letom.
Parlamentarna komisija poročila o ekstremističnih skupinah pri nas še vedno nima, vlada pa komisiji ne pošlje niti pojasnila o tem, zakaj ta smešna ignoranca.

Plagiator ugotavlja, da je zadrega vlade in Janeza Janše res neprijetna in jima nesebično ponuja primerno rešitev. Plagiator se tako sam javno razglaša za levega ekstremista in s tem povsem prostovoljno ter neodvisno od kakšnih zunanjih pritiskov, nudi vladi rešitev za uravnoteženje tega poročila, ki ga bo potem lahko mirno poslala v obravnavo pristojnim organom in državnemu zboru. Za domovino in njeno moralno higieno ter ideološko uravnoteženje se je kdaj pa kdaj pač potrebno tudi žrtvovati in Plagiator bo to storil z velikim veseljem za naše obče dobro ter v korist domovine.

Prepričan sem, da bodo vlada, Janez Janša in njegova ideološka partnerica Ljudmila Novak, to ponudbo sprejeli z odprtimi rokami in največjim veseljem ter seveda tudi z ustrezno izraženo hvaležnostjo do žrtve, ki jo Plagiator tako velikodušno polaga na oltar domovine. 

Primeren in odobravajoč odziv pa Plagiator pričakuje tudi od samooklicanih slovenskih levičarjev, ki jih vodita strankarska veljaka Lukšič in Jankovič ter seveda od članov Stanovnikove organizacije, ki ohranja spomin na vrednote NOB. 


Posebno močno ( tiho in javno )  podporo Plagiatorjevemu žrtvovanju pa je upravičeno pričakovati od vseh nekdanjih članov ter predvsem funkcionarjev Zveze komunistov Slovenije, Zveze socialistične mladine Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Zveze socialističnih sindikatov Slovenije, ki so danes prav lepo uravnoteženo razkropljeni po vseh strankah. Še največ jih najdemo prav pri vodji znamenitega pohoda v Jajce in nekoč visokem republiškem mladinskem funkcionarju. Pa tudi pristašica vodenja države s trdo roko in tako zelo boga boječa Ljudmila ni brez njih. 


Plagiator se vsem že v naprej zahvaljuje za  vse izraze podpore in morebitne čestitke in se javno odreka časti, da bi se kdaj kakšno letališče, ulico ali vojašnico poimenovalo po njem.

Borut, ne boj se, tu so in mislijo nate!

Ni panike dragi Borut. Angeli so še kako tu. Te gledajo, slišijo in ves čas mislijo tudi nate. Le ti jih nekako  ne vidiš in jih tudi ne slišiš, kot jih nisi želel videti in slišati vsa ta leta, ko si opravljal visoke družbene dolžnosti doma in celo nekaj časa tam v nam zelo dragi ter do konca zavoženi EU.

Le zunanjo vidno podobo so angeli spremenili in te več tako pogosto ne obletavajo in tvojih ličk ne hladijo s prhutanjem svojih nežnih krilc. Sedaj imajo stisnjene pesti in iz oči jim sijeta jeza in žalost. Njihov čas prihaja, čeprav si ti še vedno prepričan, da je to tvoj in tvojih domačih in tujih kapitalistično desničarskih prijateljev čas.

Sedaj bi jih celo lahko videl in tudi slišal njihovo stokanje, če bi le želel. So v podobah tisočih lačnih in osiromašenih upokojencev, desetinah tisoč brezposelnih, ogromni množici mizerno plačanih delavcev, stotinah tujih kapitalističnih sužnjev na začasnem delu v tvoji državi, v izbrisanih sodržavljanih iz republik bivše skupne države, v iz "očiščenih evidenc" zradiranih in tako  izbrisanih slovenskih brezposelnih delavcev, tisočih mladih brezposelnih, tisočih drugih tvojih sodržavljanov in sodržavljank ter njihovih otrok in vnukov z uničeno sedanjostjo ter bodočnostjo in še v mnogih drugih žalostnih podobah.

Vse te angele, ki jim je življenje nadelo nič kaj prijazne podobe, si vsa ta leta pomagal soustvarjati in tudi po tvoji zaslugi je njihovo število vedno večje. Čeprav ti vsa ta leta nisi nanje niti pomislil, oni sedaj še kako mislijo nate. Prihaja čas, ko boste ti in vse te množice angelov morali nekako pobotati svoje medsebojne dolgove.

Angeli na katere pa ti v resnici tiho računaš, pa imajo to grdo navado, da se z nesposobnimi poraženci ne ukvarjajo radi dolgo. Si hitro najdejo druge, zanje veliko bolj koristne varovance.

Nov poraz slovenske pameti!

Danes naj bi uradno in verjetno tudi temu primerno slovesno, preimenovali nekaj slovenskih vojašnic. Slovesnosti se bo udeležil minister Aleš Hojs, predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Franc Jurša ( DeSUS ) pa naj vabila ne bi dobil.

Je vabilo morebiti dobil vsaj predsednik države dr. Danilo Türk kot vrhovni poveljnik slovenske vojske?

Kdo pa bo srečni izbranec RKC, ki bo vojašnice z novimi imeni na novo posvetil?

Kdo je gospod na fotografiji?

Kdo je gospod na fotografiji, ki mu nekateri slovenski mediji v zadnjih mesecih posvečajo več pozornosti kot predsedniku države ali kaki drugi visoki svetovni,  EU ali slovenski politični, znanstveni, kulturni in sploh javni osebnosti?

Lahko ga srečamo na vseh bolj ali manj pomembnih družbenih dogodkih v državi in se njegove izjave ter priporočila in nasveti že kar dnevno posredujejo slovenski javnosti.

Mora že biti zelo pomembna osebnost v primerjavi z našim predsednikom države, katerega izrečeno izjavo ali misel praviloma desni mediji takoj popljuvajo in problematizirajo. Izrečene misli, izjave ali nasveti tega pomembnega gospoda pa dobivajo že kar kultni ali kar religiozni značaj politične pomembnosti ter se v njegove izrečene misli,  nasvete in priporočila ne dvomi in se jih kritično ne komentira.

Za vsako rit palica raste!

Danes zjutraj naj bi po poročanju požareporta aretirali in priprli Vladimirja Voduška, ker na bi ga menda zasačili pri izsiljevanju in zahtevanju določenega denarnega zneska v zameno, da ne bo razkril podatkov o poslovanju nekega podjetja, ki naj bi jih zbral in imel v posesti.

Znanega novinarja ter lastnika televizije Info TV so že odpeljali v celjske zapore, ujeli pa naj bi ga danes zjutraj v Žalcu, menda pri izsiljevanju direktorja Uniorja Gorazda Korošca.

Ne še tako dolgo nazaj so isti mediji na široko poročali o družinskem incidentu, ko naj bi naš Vladek krepko pretepel svojo drago ženičko. Skoraj zagotovo je danes, ko je zvedela, da so ji moža odpeljali na hladno, sama pri sebi zamomljala: pa je le res, da za vsako rit palica raste!

Manipulacije z brezposelnimi ali še ena skupina »izbrisanih« v Sloveniji!

Vir: DNEVNIK, 12.07.2012

Ljubljana - Zavod za zaposlovanje se je pohvalil z nižjo junijsko brezposelnostjo že peti mesec zapored, brezposelnih pa je po uradnih evidencah 105.630, kar je dobrih deset tisoč manj, kot jih je bilo januarja.

Pri zmanjšanju brezposelnosti gre bolj za administrativne razloge. Ne gre za nova delovna mesta, ampak za čiščenje evidenc," je izpostavil vodja Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

Že dalj časa v svojih kritičnih komentarjih opozarjam na problem dejanskega števila brezposelnih v državi Sloveniji. Uradni podatki s katerimi operirajo država, politika in mnogi, ki bi želeli nam in svetu pokazati sliko lepšo kot v resnici je, s temi podatki prav nesramno in zavajajoče manipulirajo. Uradno naj bi bilo v državi brezposelnih in pri zavodu za zaposlovanje prijavljenih okrog 110 tisoč za delo sposobnih ljudi in se ta številka zadnje čase celo znižuje, čeprav vsak dan prebiramo o vedno novih stečajih in rednih odpuščanjih v realnem sektorju. Statistika pač! S statistiko pa so bile od nekdaj težave, ker se je metodologija vedno spreminjala in prilagajala interesom ter potrebam oblasti in s takšno statistiko dejansko lahko vedno prikažeš podobo kot ti trenutno odgovarja.

Koliko je v državi Sloveniji v resnici brezposelnih? Na to vprašanje odgovora nisem uspel najti, čeprav sem porabil kar nekaj časa in klikal po različnih spletnih straneh pristojnih državnih institucij. Očitno prihaja čas, da bomo morali priznati, da imamo v državi še najmanj eno precej veliko skupino »izbrisanih« državljank in državljanov kot posledico večkratnih zaporednih "čiščenj evidenc", ki nikogar ne zanimajo in za usodo katerih nikogar ne skrbi. V nobeni "očiščeni" evidenci jih ne boste našli, na nobenem popisu jih ni in uradno v resnici kot kategorija nezaposlenih in socialno ogroženih državljanov sploh ne obstajajo. Prav to skupino je pred časom sprejeti »varčevalni mega zakon«  od vseh kategorij še najbolj prizadel, čeprav jih v nobenem določilu sploh ne omenja in jim navidez neposredno ničesar ne daje in ničesar ne jemlje. Posredno pa jih ta zakon dodatno potiska  še globlje v revščino in socialni ter družbeni brezup.

Ti ljudje, izbrisani iz državnih evidenc brezposelnih in vseh drugih seznamov socialno ogroženih, pa živijo tukaj in danes med nami. Kako živijo in kako se sploh preživljajo pa tako nikogar ne zanima. O njih nekaj vedo edino le na Rdečem križu in Karitasu, ker se z njimi vsake toliko časa srečujejo, ko jih ti obiščejo in prosijo za pomoč v hrani, oblačilih in tudi pri plačilu položnic. Potem pa vsaj za nekaj dni ponovno potonejo v svoje socialno močvirje anonimnosti in družbene zamolčanosti. Kot mi je pred časom eden od teh ljudi povedal, se počuti kot družbeni izobčenec, ki nikogar ne zanima in za državo ter njene institucije v resnici niti ne obstaja. Je le naslov za pošiljanje položnic in popolnoma nič drugega.

Vrnimo se torej še enkrat k vprašanju koliko je v državi Sloveniji v resnici brezposelnih? Država jih prizna okrog 106 tisoč, ki jim  status brezposelnih oseb prizna in jih ima zavedene v svojih uradnih seznamih. Bom malo špekuliral in k tej številki prištel še 30% tistih, ki so bili iz evidenc izbrisani in tako dobimo številko okrog 138 tisoč ljudi, ki bi lahko v državi delali ter bili zaposleni, če bi seveda zaposlitev dobili.

Pred časom smo v tej državi popisovali vse mrtvo in živo od hiš, rolet, oken ter parketov do sadnih dreves in grmičkov, kokoši in koz, mačk in psov. Le ljudi in njihovih življenjskih težav ter vsakodnevnih življenjskih  problemov nismo popisali, ker se iz njihove revščine pač ne da kovati kakšnih dodatnih denarcev za požrešno državo in njeno nesposobno in skorumpirano politiko. 

V Sloveniji je človek očitno vse bolj le potrošno blago, ki mu vrednost in rok trajanja določa njegov trenutni družbeni status.

Karlek ti si car!

Karlek čestitam! Ne poznam na slovenskem politika, ki bi bil tako vešč manipuliranja s svojim članstvom in svojimi volivci, ki bi ti bil raven. Pravzaprav bi ti vsi strankarski in politični kolegi, tako tisti v koaliciji kot oni šalabajzerji v opoziciji, morali neizmerno zavidati. Saj verjetno skrivaj ti.

Še včeraj so ubogi upokojenci ter ostala brezpravna in na dno družbe pahnjena raja, z odprtimi usti in upanja polnimi srci poslušali tvoja zagotovila kako se boš na vladi in v parlamentu zanje postavil in že danes si jih prav prefinjeno postavil na realna tla, da so jim ostala le še od začudenja odprta usta in bebav pogled. Tako se dela v politiki, če se želiš obdržati v sedlu.

Če Janša tebe in tvoje "upokojenske ?" stranke ne bi imel v svoji vladajoči koaliciji, bi si enostavno nekaj podobnega moral izmisliti. Vem, da si zelo skromen in bi mi skoraj zagotovo sedaj odgovoril, da vse le ni samo tvoja zasluga in da so zaslužni tudi tvoji strankarski kameradi po regijskih in občinskih strankarskih odborih, ki na terenu zelo uspešno motajo tam živeče članstvo in naivne strankarske vernike. Zato seveda tudi njim moje čestitke. Vendar ti Karlek pa si v tej stranki le glavni in spodobi se, da največ časti korektno pripišem tebi ter še nekaj malega tvojim poslanskim marionetam. Res si sestavil ekipo za v parlament, ki ti jo lahko še Janša zavida, čeprav so ti njegovi in Ljudmili glede intelektualnega nivoja zelo huda konkurenca. Občasno uspevate preseči celo ljudskega Pukšiča. Kar tako naprej, cenjeni Karlek, ker ljudstvo, ki sicer praviloma slabo pomni, si pa občasno le kaj zapomni. Upaj le, da si bodo zapomnili samo tvoje obljube in ne tvojih dejanj ter zanje koristnih uspehov.
Vse lepo ti želi Plagiator!

Grožnja s cvrenjem v peklu!

Tiskovni predstavnik NSi Jernej Vrtovec, organizacijski tajnik stranke Andrej Cimperšek in državni sekretar Matjaž Longar naj bi v nedeljo zvečer na svoje prenosne telefone prejeli grozilna sms sporočila z naslednjo vsebino: : "V peklu se boste cvrli, izdajalci slovenskega naroda. Povej naprej." ( Vir: Politikis.si )

V tem slovenskem do konca pregretem ideološko političnem vzdušju,  ter zaostrovanju splošnih kriznih razmer, so reakcije nekaterih prizadetih velikokrat pač iracionalne in čustveno odzivne. Nekateri mediji so se kar na veliko o tem razpisali in ta sporočila označili kot grozilna. Je strašenje nekoga s peklom grožnja? Odgovor na to vprašanje bi prej kot v pravu kazalo poiskati v teologiji in filozofiji ter verjetno še najbolj v psihologiji.

RKC že dva tisoč let svoje vernike ter vse druge bolj ali manj uspešno straši s peklom in s pomočjo pekla si je nekoč v preteklosti kar izdatno krepila svoj materialno finančni položaj in družbeno  moč ter vpliv. Strašenje s peklom je  torej lahko grožnja za vse tiste, ki v pekel kot nekaj slabega in realnega kar jih lahko doleti, želijo verjeti. In že v preteklosti se je tudi peklu dalo izogniti ne glede na težo greha grešnika, le dovolj denarja ali drugega premoženja je bilo potrebno imeti. Z božjimi odpustki je nekoč kot tudi še danes, trgovala RKC. Je danes kaj bistveno drugače? Pa pustimo ta ekonomski vidik greha kot večnega trgovskega blaga ter pisanja napotnic za pekel in razmislimo o njegovem civilnem kazensko pravnem vidiku. Pri tem pa se res zastavlja vprašanje kako bi ( ali morebiti celo bo ) v današnjem času to opredelilo, okvalificiralo  in morebiti celo sankcioniralo sodobno kazensko  pravo? Pustimo torej to vprašanje, da nanj odgovorijo, strokovnjakom s področja prava.

Sam seveda napovedi, da se bom nekoč cvrl v peklu, ne razumem kot grožnjo, ki bi me posebej prizadela ali celo zastrašila oziroma bi lahko podlegla sankcijam kazenskega pravnega reda v sodobni evropski družbi. Malo bolj problematična v tem skrivnostnem sms sporočilu pa je kvalifikacija »izdajalci slovenskega naroda«. Ki seveda ni grožnja, temveč je lahko diskvalifikacija, krivična ali  lažna obdolžitev in za nekoga huda osebna žalitev in mogoče še kaj. O tem pa bi zagotovo tudi pravniki na sodišču uspeli najti podlage v zakonodaji za  morebitno sankcioniranje avtorjev tega skrivnostnega sporočila.

Moti pa stavek v sporočilu: « Povej naprej«. Kaj naj bi avtorji s tem stavkom želeli in komu sporočiti, da naj pove naprej? Če so bili avtorji toliko brihtni in tehnično razgledani, da so vedeli sporočila poslati na način, da so zmanipulirali telefonske številke in tako zakrili sledi vira teh sporočil, potem jih za kakšne navadne tepce skoraj ne moremo označiti. So bili avtorji res toliko naivni, da so verjeli, da bi prejemniki teh sporočil sledili njihovemu nasvetu in ta sporočila pošiljali še drugim, ki bi jih sami izbrali kot primerne prejemnike tega sporočila ? Ta stavek mi nekako ne da miru in vnaša v celotno zgodbo kar nekaj dvomov in kopico dodatnih vprašanj. 

Nasploh pa se mi vse to ne zdi vredno tolikega medijskega rom-pom-pompa in napihovanja ter iz tega delanja neke velike zgodbe. Takšnih, podobnih in še veliko hujših anonimnih sporočil, ki v resnici pogosto  tudi so grožnje, prejmejo ljudje, ki so javne politične osebnosti, veliko in praviloma se iz tega ne dela prevelik cirkus. Saj iz te zgodbice bodo na koncu vsaj  minimalno korist lahko potegnili tako le prejemniki teh skrivnostnih sms sporočil, ki se jih sedaj v medijih  predstavlja kot žrtve. Žrtve pa ljudstvo vedno vzame v bran in jih zaščiti.

Modra pobuda predsednika vlade Janeza Janše!

Predsednik slovenske vlade Janez Janša:   

Pol milijona ameriških dolarjev za afganistanske varnostne sile je drugi najmanjši prispevek, ki ga dajejo države, članice Nata. Mnoge države, ki so manjše in revnejše od nas, dajejo višji prispevek. Tisti, ki misli, da je zagotavljanje varnosti zunaj Nata cenejše, naj predlaga referendum.

Hvala na tej pobudi cenjeni predsednik vlade!

Predlagam torej referendum, na katerem naj se slovenski kapitalistični tlačani in tisoči slovenskih  revežev svobodno odloči ali bodo še nadalje financirali pobijanja civilistov in med njimi tisoče žena ter otrok po Libiji, Iraku, Afganistanu in drugod po širnem svetu ter skoraj zagotovo že jutri v Siriji ter mogoče celo še v Iranu, ali pa bodo z denarjem, ki ga Vi v njihovem imenu namenjate tej vedno bolj agresivni mednarodni vojaški aliansi, raje doma nasitili sebe in svoje vedno bolj lačne otroke. 

Naj torej odločitev odgovorno sprejme tisoče vedno bolj siromašnih upokojencev, tisoče brezposelnih, tisoče tistih, ki sicer delajo pa jim za njihovo delo nihče nič ne plača ali pa jim namenjajo mizerne mezde, tisoče tistih, ki jih aktualni slovenski režim že leta peha v vedno večje siromaštvo, jim uničuje sedanjost ter njihovim otrokom in vnukom bodočnost, tisoče državljank in državljanov, ki so jih razlastninili njihovega minulega dela in tisoči vseh tistih, ki v vrstah stojijo pred vedno bolj praznimi skladišči Rdečega križa in Karitasa, mladi brez perspektivne bodočnosti ter mnogi drugi stigmatizirani, osiromašeni, zavrženi in od družbe pozabljeni. 

Cenjeni gospod predsednik vlade Janez Janša, če se bodo vsi ti in še drugi, ki bodo vsak čas usodo zgoraj navedenih še doživeli, odločili ZA, potem bo tudi vam vladati veliko lažje, ker bodo ob vseh vaših nadaljnjih "varčevalnih" ukrepih s katerimi jih boste osrečevali, potem morali biti lepo tiho in trpeče prenašati vaša nadaljnja eksperimentiranja na preobrazbi slovenske družbe in države.

Naj bomo torej kovači lastne (ne) sreče!

Hvala Požar! Smo že sami opazili!

PlanetSiol.net ima nove šefe poroča Požar na svoji spletni strani požareport.si in nas v nadaljevanju seznanja z novimi kadrovskimi spremembami:

Vršilec dolžnosti odgovornega urednika je postal Uroš Urbanija, nekdanji odgovorni urednik Multimedijskega središča RTV Slovenija, uredništvo notranje politike je prevzel Aleš Žužek, prav tako bivši novinar ter urednik MMC, nova šefica zunanje politike pa je postala Alenka Paulin, nekdanja direktorica Slovenske tiskovne agencije. Bivši odgovorni urednik PlanetSiol.net Franci Valjavec je po novem zadolžen za posebne spletne vsebine

Pravzaprav smo nekaj dni nazaj že bralci sami ugotovili veliko spremembo v vsebinski zasnovi te spletne strani. Demokraciji, Politikusu, Reporterju in Požareport.si se je tako pridružila še spletna stran PlanetSiol.net s čimer se je Janšev medijski korpus dodatno okrepil. Medijska državljanska vojna se torej krepi in v prve bojne linije so poslani vsi za hujskaštvo ter poglabljanje državljanskega razdora sposobni in pripravljeni. Tako imenovana slovenska "hladna ideološka vojna" pridobiva na intenzivnosti in obstreljevanje z žaljivkami, diskvalifikacijami, poniževanji in izključevanji dobiva na intenziteti. Do streljanja z lustracijskimi, sodnimi, političnimi in družbeno ter socialno izključitvenimi kroglami je torej le še korak. Zadnja faza pa so tako lahko le še prave svinčene krogle. 

Bo končno kdo že to patološko ter  šizofreno stanje duha v slovenski družbi uspel še pravočasno ustaviti ter spremeniti tok že zelo predvidljivih dogodkov in tako narod ter državo rešiti pred dokončnim propadom in veliko nesrečo?  

Vse kar je v deželi slovenski še demokratično mislečega, politično ter socialno odgovorno čutečega in intelektualno ter državljansko osveščenega, bi se moralo takoj prebuditi in opraviti svojo zgodovinsko nalogo ter preprečiti samouničenje naroda in njegove mlade države.

Molk ter potiskanje glave v pesek, zatiskanje ušes in oči pred prihajajočo katastrofo je enako strahopetnosti in intelektualni kapitulaciji. Demokracija, svoboda in narodov blagor ter celo obstanek so na hudi preizkušnji in odgovornosti ne bo mogel ubežati nihče.

Skromen prispevek k veličastnemu liku in delu predsedniškega kandidata Boruta Pahorja!

Vir: Sproščena Slovenija, med medialnostjo resnice in resnico onstran medialnosti, avtor: dr. Boris Vezjak

Velika zgodovinska ugotovitev in neprecenljiv miselni dosežek kot prispevek k narodovi spravi:
»Komunistična partija je uzurpirala osvobodilni boj za prevzem oblasti.«

Že leta 2007, ko je nastala, sem javno spraševal, kdo jo je izrekel. Tisti, ki danes okoli sebe posluša angele in nič več rdeče zvezde: Borut Pahor jo je ponosno navrgel na nič manj kot kongresu socialnih demokratov (!), in to kot njihov staronovi predsednik.

Oporekanj ni bilo – že takrat sta se Borut in Janez družno zavzemala za isto sprostitev Slovenije. Pred dobrega pol leta je misel ponovila gospa, ki danes (dobesedno) organizira spominske slovesnosti v čast domobrancem, Ljudmila Novak.

Le, da se ne pozabi in se pomni tudi to!

"Kolesarji v temi", nov filmski dosežek ustvarjalnih Radgončanov!

Ustvarjalni Radgončani zbrani okrog Vasje ROVŠNIKA  so v okviru letošnje radgonske kulturno – glasbene prireditve „Popek 2012“ svoje zveste gledalce obdarili z novim celovečernim filmskim dosežkom „Kolesarji v temi“.

Premierna predstavitev novega radgonskega filma je bila ta petek, 6. julija 2012, v Domu kulture Gornja Radgona, ko so uspeli kar dvakrat skoraj v celoti zapolniti dvorano kar v Radgoni ni tako lahko. In potem so predstavo ponovili še v tretje v soboto 7. 7.2012 pred ponovno skoraj polno dvorano

Oglejmo si torej zelo na kratko avtorje tega radgonskega filmskega dosežka katerega so ustvarili:
 scenarij, montaža, režija: Vasja Rovšnik,
igrajo, razen znanega Sama Tuša, vsi ostali popolni naturščiki brez kakih omembe vrednih igralskih izkušenj: Jurij Husar, Josip Mekiš Pinki, Iztok Horvat, Samo Tuš, Vito Dundek, Borut Stergar, Damjan Sovec, Jure Volf, Dušan Rakar, Silvo Bračko 
in še množica drugih sodelujočih v stranskih vlogah ali kot tehnični sodelavci režiserja.

Film je postavljen v prihodnost, natančneje v leto 2017 in predstavlja preplet štirih zgodb, ki se zgodijo v fiktivnem pomurskem mestu v enem dnevu. Leta 2017 je celotna država v globoki krizi, brezposelnih je več kot 400 000, povprečna plača v Pomurju znaša 287€, cena bencina pa je poskočila na 6€ za liter. Vlade odstopajo kot po tekočem traku. 
* Se vam kaj od tega zdi kot fikcija? ( opomba Plagiatorja )

Glavni akter zgodbe je Bojan Borko, brezbrižni in malce introvertirani tovarniški delavec, ki na ta dan ostane brez službe, potem pa na tleh najde dobitni loto listek. Režiser ga skozi film popelje po namišljeni tragični poti in mu na koncu filma ob pomoči mitološkega mešetarja z ljudskimi srečami zbriše srečno najdbo loto listka ter njegovo najprej zelo tragično življenjsko pot popelje v nasprotno smer kot mu je bila usojena in ga postavi v okolje srečne ter mirne družinske in  predvsem vsakdanje življenjske skušnje. Vlogo je prepričljivo odigral igralec Jurij HUSAR

Znani Samo TUŠ je v filmu upodobil Bojanovega očeta, preprostega delavca, ki občasno rad pogleda v kozarec in čeprav sinu ves čas kaj prigovarja in ga kara, ga ima vendarle zelo rad in mu je veliko do tega, da se sin ustali in si ustvari družino. Željo mu režiser filma na koncu tudi izpolni. Samo TUŠ je tudi edini od nastopajočih igralcev, ki ima s tovrstnim nastopanjem že nekaj več izkušenj.

Druga zgodba prav tako govori o tovarniškem delavcu-Indijancu, bivšem specijalcu tujske legije, ki je v življenju izgubil družino, otroka in na koncu še bolno mater, nakar izgubi še službo. Vlogo je več kot odlično odigral Josip MEKIŠ-Pinki z vzdevkom Indijanec.

 

Tretja zgodba opisuje povprečen dan perspektivnega ultranacionalističnega politika Srečka Novaka, ki se s svojo listo poteguje za vstop v parlament ter se trudi volivce pridobiti s svojimi sovražnimi in izključevalnimi stališči do istospolnih, trenirkarjev in sploh vseh, ki ne morejo dokazati, da so "pravi in čistokrvni" Slovenci. Na koncu svojega filmskega dne pa  zaradi svojih izraženih političnih stališč tragično konča s prerezanim vratom na nekem stranišču.

Iztok HORVAT v vlogi Srečka Novaka kot desničarskega lokalnega politika, je svojo filmsko vlogo negativnega političnega lika odigral zelo prepričljivo.

Četrta vzporedna zgodba pa opisuje staroslovansko legendo o dolgo pozabljenem slovanskem božanstvu Vedomcu, mešetarju s srečo, ki se v kriznih časih zopet začne prikazovati navadnim smrtnikom ter jim nastavlja razne navidez vabljive življenjske skušnjave. Vlogo je prepričljivo odigral Tone REGORŠEK kot Kadun - mešetar z ljudsko srečo

Ker sem bil na eno od treh navedenih predstav prikaza filma " Kolesarji v temi" povabljen kot gost enega od glavnih igralcev, sem se seveda povabilu z največjim veseljem tudi odzval. Malo sem bil presenečen zaradi opravičevanja režiserja Vasje Rovšnika, ki je kar nekajkrat gledalce opozoril, da gre vse v filmu, ki so ga gledali, le za čisto fikcijo, ki nima prav nobene osnove v vsakdanji realnosti Radgončanov ali prebivalcev kakšnega drugega slovenskega kraja. Odkrito moram priznati, da razen vstavljene intervencije izmišljenega staroslovanskega božanstva v vsakdanje življenjske zgodbe filmskih junakov, v filmu kake druge "fikcije" nisem uspel zaslediti.

Vse zgodbe v filmu so se mi zdele kruto realistične ter že skoraj vsakdanje v današnji slovenski družbeni stvarnosti. Med spremljanjem filma se nisem mogel znebiti občutka, da je Vasja Rovšnik ob pisanju scenarija imel preveč tresočo roko in da samocenzuri nikakor ni mogel pobegniti. 

Film je vreden ogleda in le želimo si lahko, da bo tudi radgonska kulturniška, občinska in še kakšna pristojna občinska srenja, v bodoče bolj obilno finančno sledila nezmotljivemu občutku radgonskih in okoliških gledalcev, ki so si film hodili množično ogledovat in bili nad delom radgonskih zanesenjakov več kot navdušeni kar so vsakokrat potrdili z gromkim aplavzom in pohvalnimi besedami. 

In za konec še prikaz plakata s katerim so ustvarjalci vabili gledalce k ogledu filma " Kolesarji v temi":