Tako kot vedno doslej smo tudi tokrat zapacali proslavitev praznika Dneva državnosti. Ker pač tokrat proslavljamo MI. Lansko leto ste pa VI. Kdo pa so vsi ti »mi-ji« in »vi-ji«? To so zgodovinsko ideološko, politično, finančno, lastniško kapitalsko in še na kakšni osnovi razdeljene slovenske elite.
Kdaj pa bo smelo kaj proslaviti to ubogo vsega razlaščeno, v bedo pahnjeno in bodočnosti okradeno ljudstvo? Vse te proslave seveda niso namenjene njim, ki v resnici nimajo več kaj proslavljati in se česa veseliti. Za njih je velik praznik že, če so v stanju vsak dan kaj užitnega postaviti na mizo in sebe ter deco nasititi ter obleči pa še položnice poravnati. Za njih je praznik tudi, če po dolgem čakanju v vrsti pred skladišči Rdečega križa in Karitasa, vse veseli ugotovijo, da skladišče še ni popolnoma prazno in bodo nekaj malega le odnesli domov. Za veliko njih bo praznik, ko se jih bo oblast končno le usmilila in dovolila v juliju izplačilo letnega upokojenskega dodatka na katerega že tako nestrpno čakajo in za njih je praznik, ko jim nakažejo njihove penzije ter zaposlenim delodajalci skromne plače ali vsem drugim, ki te sreče nimajo, država nakaže tiste miloščine, ki jih imenuje socialni transferji.
Vsem tem je popolnoma vseeno ali bodo tam ni tisti proslavi v Ljubljani, namenjeni sprtim političnim ter drugim elitam, sploh kakšni prapori in kdo bo tam nastopil in kogar ne bo. Še po TV jih velika večina tega spolitiziranega rituala ne bo spremljala in jih tudi tam režirana ikonografija sploh ne zanima. Tudi državnih zastav na svojih hišah ne bodo izobesili in popolnoma nič slavnostnega v svojih dušah ne bodo čutili. Krepko dovolj imajo raznih Janš, Pahorjev, Jankovičev, Virantov, Erjavcev, Žerjavov in Novakovc ter vseh njihovih prislinježev ter zadrtih političnih vernikov. Dovolj jim je raznih škofov, bahatih županov, tujih bahatežev, ki lomastijo po njihovi deželi in dovolj jim je bankirjev, tajkunov, lokalnih mogotcev, dovolj neučinkovitih tožilcev in sodnikov, predragih notarjev in odvetnikov in dovolj jim je tega izkoriščevalskega režima.
Ker ljudje prav dobro vedo, da vsi ti imajo državo Slovenijo le toliko na jeziku kolikor je čutijo v svojih denarnicah. V srcih pa imajo Slovenijo samo le še ti, ki nikoli na tovrstne proslave niso niti povabljeni in njim tudi niso namenjene ter se jih vsebinsko niti ne dotikajo.
Na taki proslavi kot je Dan državnosti bi v prvih vrstah morali sedeti obubožani upokojenci, brezposelni, mizerno plačani novodobni kapitalistični tlačani, mladi s končanim izobraževanjem, ki čakajo, da dobijo kakšno zaposlitev in osnujejo svoje družine, bolniki in invalidi ter šele v naslednjih vrstah vsi drugi. Po TV pa bi takšno proslavo doma lahko spremljali politiki in drugi elitneži in bi ob tem bili neizmerno srečni, da jih roka ljudske pravice še ni dosegla. In nekoč se bo takšna proslava Dneva slovenske državnosti tudi zgodila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar