Organizacija te neokusne in zelo nevarne ljubljanske politične predstave, ki jo uradno imenujejo državna proslava ob Dnevu državnosti, je lahko le delo popolnoma neodgovornih, bebavih in slinavih državnih ter aktualnemu režimu nekritično podložnih aparatčikov ali pa namerna ter dobro premišljena in načrtovana provokacija režima na oblasti z namenom do konca spreti državljanke in državljane in tako povzročiti državljanski spopad s ciljem »dokončne rešitve« slovenskega notranjepolitičnega problema.
To, da se je povečal razkol med levimi in desnimi v tej državi in njihovimi vidnimi predstavniki je še najmanjša in najmanj skrb vzbujajoča težava. Ti se tako ali tako niso ves čas obstoja te države nikoli prav prenašali, razen na področju ropanja ter dokončnega uničenja te države. Dokler je še bilo kaj lastniniti, privatizirati, komu kaj podariti ali pod ceno prodati in sploh, s čim nekoč družbenim mešetariti, so uspevali vzdrževati neko medsebojno strpnost ter sobivanje. Sedaj, ko je napočil trenutek, ko skoraj ni več nič vrednega ostalo, ko niso le uničili slovenskega gospodarstva in iz nekoč ponosnih ljudi na slovenskem naredili kapitalistične tlačane in reveže, je pač nastopil čas zadnjega obračuna. V vsakem najpreprostejšem vojaškem priročniku ali učbeniku lahko preberete, da se tako dela specialna vojna, ki potem lahko kaj hitro preraste v pravi bratomorni pretep in s tem konec te države. Vse bolj očitno je, da je to tudi cilj določenih, predvsem desno usmerjenih političnih skupin in elit.
Ker s to politikantsko desničarsko mašo na prostem, ki jo imenujejo državna proslava, so namreč dosegli prav to kar so želeli. Vzpodbudili so odobravanje in aplavz pri enem, njim zvestem delu ljudstva te dežele in jezo ter bes in pripravljenost na odpor proti takšnim provokacijam, pri drugem delu ljudi, ki se samemu sebi in svoji preteklosti ne želi odreči ter je zavreči. Sedaj je torej nastopilo pravo vzdušje za dokončni konflikt in potrebna je le še dovolj močna iskra ob pravem trenutku in operacija »dokončne rešitve« se bo lahko sprožila. Kakšna pa bo ta dokončna rešitev niti ni več tako težko predvideti. Slovenke elite, ki so teh dvajset let vedrile in oblačile v tej deželi so državo zapravile in razen siromašnega ljudstva od države ni več veliko ostalo. Čemu in komu torej poslej še vladati?
Slovenski desničarski politikantski mešetarji z našimi usodami so se ušteli le v tem, da so nehote prehiteli evropske unitariste, ki na ustanovitev državne tvorbe Zveze evropskih držav še niso pripravljeni in primernih razmer še kar nekaj časa ne bodo uspeli ustvariti. Če jih bodo uspeli sploh kdaj. Do takrat pa je v Sloveniji mogoče vsaj delno stvari in dogodke kontrolirati edino le z vzpostavljeno diktaturo. To se jim bo zdelo nujno, ker politične načrte bodo rušili socialni konflikti, ki naraščajo in se hudo krepijo ter že nakazujejo prve znake nestabilnosti. Vse bolj je med ljudmi opazen umik prisotnega strahu, ki se je med ljudmi razlezel zaradi vedno težjih razmer preživetja in pravne ter socialne ogroženosti in se na njegovo mesto zelo hitro umešča občutek jeze in besa ter vedno večje pripravljenosti upreti se vse mu temu siromašenju in uničevanju bodočnosti.
Slovenska, predvsem desna, politika vse to seveda zelo dobro ve in zaradi tega tudi namerno poglablja ta nasprotja, da bi tako prihajajočim konfliktom čim lažje prikrila značaj socialnega konflikta in ga prikazala kot političnega pri katerem naj bi šlo za boj med novimi, demokratičnimi in Evropsko usmerjenimi silami in starimi komunističnimi, socialističnimi in jugo-nostalgičnimi ostanki političnih elit. V tem morebitnem spopadu se tako seveda pričakuje politična ter ekonomska in finančna podpora, in če bo potrebno tudi vojaška, zahodnega sveta ter predvsem Nemčije ter po potrebi tudi sil zveze Nato in ZDA. Vse bo pač potrebno prikazati kot spopad koalicije naprednih rumenih zvezd s preživeto in satanizirano komunistično rdečo zvezdo. Tako se bo pred svetovno javnostjo dalo vsaj nekako legalizirati izvršene ukrepe ter dejanja, na ta način opravičiti mrtve in pohabljene, če bo do njih prišlo in predvsem uvedbo trde roke ter s tem omejitev ali celo popolno odpravo političnih ter vseh drugih pravic državljanom in državljankam Za dokončen obračun z rdečo zvezdo pa bodo dovoljena seveda vsa sredstva in vsi ukrepi ter opravičene vse posledice.
Tuji gospod, ki kot dobrodošel gost prebiva v deželi Slovenski in sedaj po končani nesrečni državni proslavi stoka, da je pogrešal več kulturnosti, pa bo poskrbel, da bo morebitni konflikt, ki ga tudi sam iz ozadja krepko vzpodbuja, dobil sodobne »kulturne« dimenzije. Svetovni komunizem in njegova rdeča zvezda bosta tako dokončno premagana prav v Sloveniji in ponovno se bomo z zlatimi črkami zapisali v svetovno zgodovino. Naši prijatelji bi nam bili neizmerno hvaležni, vendar nam ne bodo mogli biti, ker nas več ne bo. Izginili bomo v dobro rešitve sveta in Evrope. Velika svetovna sila pa bo na svojem seznamu naredila še eno kljukico in ponosno razglasila dokončno zmago nad še enim svetovnim zlom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar