Da bi pomirili svojo vest za posledice, ki jih s svojimi odločitvami sprejemajo v slovenskem parlamentu, so si torej malo omejili svoje privilegije. Mar res verjamejo, da so ljudje v Sloveniji večinsko padli na ta nov Virantov štos in bodo odslej veliko bolj z veseljem in radostjo stiskali pasove ter se odrekali, v drugi polovici meseca prebirali cente in ugotavljali kaj še lahko kupijo, da bodo deca sita in poravnane položnice? Seveda ljudi ni mogoče več prevarati s takšnimi demagoškimi političnimi prijemi in naj končno nekdo Virantu ter poslankam in poslancem že pove, da bi ljudje veliko raje videli in doživeli, da bi se v Državnem zboru sprejemale pretehtane in modre odločitve ne glede kdo jih predlaga. Odločitve torej, ki bi zagotavljale bodočnost in mirno ter znosno življenje v tej državi živečih ljudi in ki bi zagotavljale obstoj ter tudi jutrišnjo samostojnost in politično neodvisnost države Slovenije.
Izkušnje iz preteklosti kažejo, da vedno, ko so se vladajoča politika in v njej delujoče elite, zatekale k takšnim in podobnim demagoškim prijemom zavajanja ljudi, so imele hudo slabo vest s prisotno precejšnjo dozo strahu pred lastnimi državljankami in državljani in praviloma v ozadju skritimi še mnogimi neprijetnimi presenečenji. In skoraj zagotovo je tudi tokrat tako. Pripravimo se torej na nov val zmanjševanja doseženih pravic in začnimo delati nove luknje na naših, že tako skoraj do konca zategnjenih, pasovih. Sprijaznimo se nad razprodajo države in njene popolne podreditve kapitalu in neoliberalni doktrini izkoriščanja v pogojih katerega smo lahko le še revni ter brezpravni kapitalistični tlačani.
Star rek uči, da nihče ne more ubežati svoji usodi. Sedaj nas naša slovenska usoda, ki smo ji temelje postavljali v preteklih dvajsetih letih ter jo ves ta čas obilno hranili z našo državljansko naivnostjo, zaslepljenostjo, lažnimi ter nerealnimi upanji in neprestanimi medsebojnimi političnimi ter kulturnimi spopadi torej dohiteva. Ali kar po domače in dovolj razumno napisano, začeli so se nam izstavljati računi za našo preteklo in današnjo neumnost ter zaslepljenost. Namesto, da bi vseh teh dvajset let krepko za vrat držali in strogo kontrolirali vse politične in druge parazitske elite, smo se raje prav ponižno in hlapčevsko udinjali vsaki EU spaki, ki se nam je narisala v državi in nam kazala " mesec v vodi". Med sabo smo se raje ideološko, politično, kulturno in materialno egoistično mikastili ter sebi in svojim potomcem zapravljali bodočnost. Raje kot bi gradili mlado državo in jo utrjevali, krepili, demokratizirali in v svetu uveljavljali, smo se šli čarovniških procesov, iskali neke nevarne komuniste, udbo-mafijce, strice v ozadju, se preštevali kdo hodi k maši in kdo ne, tekmovali kdo je večji Evropejec in kdo je jugo nostalgik, se delili med partizane in domobrance, z lopatami in krampi tekali po livadah in gozdovih ter iskali grobišča, skrbeli za mrtve in zanemarjali žive in tiste, ki se roditi šele morajo, delili med levičarje in desničarje, uničevali, podarjali ter pod ceno prodajali gospodarsko dediščino, ki smo jo prinesli iz socializma, se udinjali svetovnemu žandarju in po tujih deželah delali red in počeli še cel kup drugih škodljivih neumnosti. Tako smo skoraj vse zapravili in ostala so nam le še prazna ter nerealna upanja na čudeže, ki pa jih ne bo. Kako pa se s tem lahko živi, pa bomo spoznali v že naslednjih nekaj mesecih in še veliko bolj v naslednjih nekaj letih.
Ne gre za noben štos, ampak za ureničitev ene izmed predvolilnih obljub DL. Zavajanj je v parlamentu veliko ampak to pač ni eno izmed njih, zato je tole netolcevanje docela nepotrebno.
OdgovoriIzbrišiVeliko jamrate in malo rešitev ponujate, se pa vsaj o tem, da je stalna delitev ena izmed največjih težav te države strinjava. Je pa tudi takšno brezciljno (gostilniško) jamranje kar visoko na seznamu problemov, ki zavirajo razvoj.
Rešitev sem ponudil v prejšnjem prispevku. Druge na žalost ni. Če bomo tudi to zapravili, potem prav nobenih rešitev ne bomo niti več potrebovali.
OdgovoriIzbrišiVečjega demagoga in političnega pretkanca kot je Virant, v slovenski politiki še ni bilo.Še najbliže sta mu bila Peterle in Pahor.
Za ponujanje rešitev so zadolženi tisti, ki so prevzeli oblast v tej državi. Nam zaenkrat ostane res le še gostilniško jamranje. Vendar le zaenkrat. Tudi ljudje ( državljanke in državljani ) občasno vedo režimom izstavljati račune, ki pa jih je največkrat zelo težko poravnati. Ni v rdečih številkah le režim, v rdečih številkah je vsak dan tudi več ljudi. Nekoč bo moralo priti do nekega medsebojnega pobota terjatev večine in manjšine. Takrat bova ta pogovor nadaljevala.
Lep pozdrav!
Torej narobe je prav in prav je narobe...
OdgovoriIzbrišiNi prav, da se gre nek politik poštenih principov,to da je štos- le kakšne mračne sile so v ozadju...
Prav pa bi očitno bilo, da krmilo prevzame balkanski mafioso fašistoidnih manir, katerega strici-botri prodajajo za socialno čutečega, in za čuda logiki, že vnaprej obljublja, da bo po zavladanju kot edini ukrep uvedel dvig DDV za 2%- in novinarji kupljenih medijev ga normalno ne dočakajo na nož, saj je vendar NAŠ...kogika, da te kap...