Slovesnost z mašo v Kočevskem rogu ob grobišču pod Krenom za žrtve »revolucionarnega« nasilja sta organizirala kočevska župnija in Nova slovenska zaveza. Udeležilo naj bi se je okrog tri tisoč ljudi. Mašo je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, ki se je v svojem nagovori zavzel za prenovo Slovenije z ljubeznijo in ne z metodami terorja in nasilja.
O ljubezni kot doktrini prenove slovenske države in družbe pa ni nič govoril predstavnik Nove slovenske zaveze Boštjan Zadnikar, temveč je pozival k novemu »dnevu vstaje in postavljanju stvari na pravo mesto«, ker če do tega ne bo prišlo, je menil bojeviti govornik, bo ogrožena celotna narodova eksistenca.
Se je Zadnikarju zahotelo malo kake nove revolucije in kakšnega novega bratomornega mikastenja? Kdor seje veter lahko potem žanje tudi burjo, pravi star pregovor. Grozilna sporočila z mašne slovesnosti seveda ne prispevajo k narodovi spravi za katero naj bi se nekateri v besedah tako zelo zavzemali. V svojih javnih nastopih in hujskaših nagovorih tako le poglabljajo ideološko in kulturno razklanost med ljudmi in oživljajo stare delitve s katerimi mlade generacije državljank in državljanov nimajo nič in jih več niti posebej ne zanimajo.
Zanimiva je tudi okoliščina, da se še vedno verske svečanosti izrabljajo za hujskanje ljudi enih proti drugim na osnovah že zdavnaj preživetih ideoloških in političnih nasprotij naših dedov. In še to ne vseh, ker dobršen del Slovenije z domobranstvom ni imel nič takrat pred sedemdesetimi leti in noče nič imeti danes. In tem slovesnostim z hujskaškim ter nikoli izživetim maščevalnim nabojem, prisostvujejo tudi nekateri slovenski ministri in ministrica ter nekaj poslancev predvsem iz vrst Janševe SDS in NSi. Si tudi ti morebiti sedaj že želijo kakšnega »novega dneva vstaje« in »postavljanja stvari na svoje mesto« z revolucionarnimi metodami ter kakšnim novim medsebojnim narodovim pretepom? Kazalo bi jim svetovati malo več politične previdnosti in državljanske odgovornosti, ker se občasno lahko tudi kakšne takšne na glas izrečene želje, za katere si tiho niti ne želiš, da bi se ti izpolnile, potem celo res uresničijo. Končni izhod uresničevanja takšnih želja pa je lahko zelo negotov in hudo travmatičen.
Ne bi se vtikal v interna verska obredja in romarske točke rimokatoliške sekte, kakor tudi njej interne zgodovinske travme in frustracije, v kolkor jih ne kani projecirati na ves narod. Lametacije zaradi porazov v zgodovini so najbrž integralen del določenih ideoloških grupacij.
OdgovoriIzbrišiTudi ''hujskanje proti drugače mislečim'' je eden izmed temeljev omenjene ideološke grupacije, a, kakor sem povedal, gre za interno zadevo rimokatoliške sekte.
Kolega imaš le deloma prav. Nova slovenska zaveza ni integralni del RKC. Je civilno družbena organizacija, ki jih RKC nudi le zatočišče in možnosti ter priložnosti, da verske obrede zlorablja za poglabljanje zgodovinskih nestrpnosti.
OdgovoriIzbrišiV svojem prispevku ničesar ne očitam govorom predstavnikov RKC, temveč sem se obregnil ob govor predstavnika NSZ, ki vsekakor ni bil dobronameren in v današnjih časih, bom zapisal, celo že nevaren.