Slovenski mediji vse pogosteje poročajo o izlivih besa in obupa, ki ga predvsem na centrih za socialno delo, verbalno izražajo ogoljufani in v bedo ter revščino pahnjeni slovenski državljani. Pri tem poročajo, da na srečo do kakšnih fizičnih konfliktov sicer še ni prišlo in da občasno za pomoč državni uradniki poprosijo tudi policijo. Vedno bolj je moč zaznati, da se strah, ki ga je aktualna politika zasejala med osiromašene in vsega razlaščene ljudi, počasi umika občutkom jeze in besa ter upora.
Janša in njegovi koalicijski potrčkoti so si z zadnjim napadom na »rdečo zvezdo«, zlorabo državnega simbola kot je himna in javnim smešenjem predsednika države, naredili medvedjo uslugo. Vedno več ljudi, ki so se kot iz nekega polsna prebudili šele ob zapletih te zadnje ponesrečene proslave, se vse pogosteje tudi sprašuje kam je naenkrat izginil samooklicani kandidat za mesto predsednika republike ter s funkcije predsednika prejšnje vlade in stranke SD nagnani Borut Pahor. Ob tej Janševi polomiji so se kritično oglasili celo njegovi zvesti koalicijski partnerji in nekaj malega nakladali o nekakšnem nestrinjanju ter izražali upanje, da se kaj podobnega ne bo več ponovilo. Potem jih je sklical Janša in jih takoj streznil. Sedaj so in v bodoče bodo lepo tiho, da se Velikemu vodji ne zamerijo. Le dovčerajšnjega levega politika in današnjega navadnega poslanca Boruta Pahorja v vsem tem cirkusu ni bilo nič ne videti in ne slišati. Niti ust ni odprl. Zanimivo, zelo zanimivo! To bi si vsekakor kazalo zapomniti.
Evropsko sodišče je povedalo to kar smo nekateri že skoraj dvajset let vedeli. Dragi revolucionarji, ki po centrih za socialno delo delate male verbalne revolucije, vaši socialni in drugi prejemki bodo že v bližnji prihodnosti še manjši, ker krivico, ki so jo zakuhali politiki, ki ste jih VI tako veselo volili ter jih nekritično podpirali, bo potrebno popraviti in poplačati. Namesto besnega razgrajanja po pisarnah centrov za socialno delo in zastraševanja tam zaposlenih nič krivih uslužbenk, svojo jezo raje usmerite v razne Janše, Peterlete, Pahorje, Žerjave, Virante, Novakovce, Jankoviče in njihove politikantske hlapčiče v funkcijah ministrov in strankarskih funkcionarjev ter zadrtih in slepih strankarskih vernikov. To so prave tarče za izlive vašega besa in jeze in to so tudi krivci za vašo vedno večjo nesrečo.
Povprašajte malo »po zdravju« vaše lokalne gobezdače in dvigovalce rok v državnem zboru, ki ste jih prav VI na zadnjih in vseh prejšnjih volitvah, kot poslanke in poslance poslali v belo Ljubljano, da bi v vašem imenu in za vašo korist tam opravili pomembno družbeno poslanstvo. In kaj so vsi ti po izvolitvi tam v Ljubljani v resnici počeli? Spremenili so se v poslušne strankarsko ideološke vojščake, zganjali demagogijo, skrbeli predvsem za lastne koristi in koristi svojih strankarskih gospodarjev, uničevali državo in vas vse svoje volivke in volivce pehali v vedno večjo bedo in siromaštvo. Zapravili so vse kar ste ali sami ali so ustvarili vaši očetje in dedje v nekaj preteklih desetletjih in so iz vas naredili kapitalistične tlačane ter iz nekaterih tudi že celo prave kapitalistične sužnje.
In vse to kar danes doživljate ni še nič proti temu kar nam še pripravljajo. To osiromašeno, izropano, do konca uničeno slovensko deželo bodo sedaj želeli pahniti v objem tujim kapitalsko finančnim in političnim mogočnežem, ter tako rešiti sebe in svoje nagrabljeno in pokradeno premoženje. Zase so in bodo poskrbeli, nas in našo izropano ter osiromašeno državo pa želijo prepusti na milost ter nemilost črni usodi Velike združene Evrope. Za hlapce rojeni, smo hlapci že postali in bomo kot kaže hlapci tudi ostali.
Ti, ki so državo zapravili, ne morejo biti njeni rešitelji. Če nam je res kaj do države Slovenije, do slovenske kulture in slovenskega jezika, do naše neodvisnosti in nacionalne svobode, potem se hitro streznimo in namesto politikom in politikantom vseh barv, hitro prisluhnimo klicem, ki prihajajo iz ust naših vedno bolj lačnih in bosih otrok, naših praznih loncev, neplačanih položnic, naše vedno večje politične. ekonomske in pravne nesvobode, iz ust in src naših nezaposlenih sodržavljanov, starih in revnih upokojencev in krikom nesreče mnogih drugih, ki jih je ta režim iz ponosnih državljanov spremenil v človeške razvaline brez sedanjosti in bodočnosti.
Vsi jezni, besni, nesrečni, opeharjeni, goli in bosi ter vsi, ki so vam vzeli sedanjost in nam ter našim otrokom in vnukom uničili bodočnost, hitro zamenjajte tarče. Dokler je še čas!
Ni komentarjev:
Objavite komentar