ponedeljek, februar 20, 2012

Stopa Slovenija na pot postopne militarizacije?


DELO
20.02.2012

Prizemljitev neubogljive Sove
Vlada po naših informacijah povsem resno načrtuje združitev Slovenske obveščevalne agencije (Sova) in Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo

 Kdo in zakaj se v krogih vladajoče koalicije tako hudo  boji Sove? Že v prvem mandatu Janeza Janše, so njegovi strankarski jurišniki neprestano lomastili po Sovi, nekaj pregledovali, reformirali, nastavljali svoje kadre in venomer nekaj iskali. Kaj torej ima Sova, da se je nekdo tako strašno boji? So ti, ki se tako zelo bojijo Sove le iz domačih logov ali pa so to morebiti tudi kakšni naši zunanji "prijatelji"?


Sovo naj bi torej sedaj dokončno likvidirali tako, da bi jo združili s tajno vojaško obveščevalno in varnostno službo OVS in si tako pridobili popoln nadzor nad njo in njenimi dokumenti ter še čim. Sovo se je s strani demokratičnih institucij te države doslej dalo še nekako nadzirati in jo držati v zakonskih okvirih njenega delovanja. Vojaške tajne službe se to praktično več ne bo dalo. Ne glede kako se bo ta združitev obeh tajnih služb s strani oblasti v javnosti opravičevala, gre nesporno za korak v militarizacijo slovenskega notranjega družbenega in oblastnega okolja kar pa bi za nadaljnji razvoj demokratizacije slovenske družbe lahko bilo izredno nevarno. Z združitvijo s Sovo bo vojaška tajna služba OVS pridobila pooblastila, ki jih doslej ni imela in jih tudi nikoli imeti ne bi smela. 


Vprašanje je ali se precej neaktivna ter slabo osveščena slovenska demokratična civilna družba, te nevarnosti zaveda in ali se bo na to predvideno združitev tudi primerno odzvala? Najprej smo doživeli podreditev državnega tožilstva policijskemu ministrstvu, da bi sedaj bili pred ukinitvijo Sove oziroma njeni priključitvi k vojaški tajni službi. Kaj se nam torej pripravlja v ozadju ???

3 komentarji:

  1. Sova je v bistvu podaljšek bivše SDV ali ljubkovalno imenovane UDBE. Ne le, da je prevzela večino kadrov, prevzela je tudi metode dela. Pa oboje niti ni tako kritično, saj je za delo potrebna srrokovnost, ta pa bazira na metodah dela, ki so vsaj v temeljih dokaj poznane.
    Problem SOVE je v tem, da je prevzela tudi predemet proučevanja, to pa je zunanji in pred vsem notrenji sovražnik. Notranji sovražnik se ve, kdo je in potem se ve, koga mora Sova zasledovati in ve se tudi, komu mora Sova poročati.
    Sova je v bistvu tajna služba levičarske, v kolkor smemo sploh reči, da imamo v Sloveniji levičarje, opcoje.
    Podobno, kot je v rajnki Jugi v Sloveniji poveljeval Udbi, ali SDV, da ne bo pomote vskokratni parijski sekretar in zadnji tak je bil Milan Kučan, je tudi danes Sova v rokah ljudi , ki izvirajo iz bivše Udbe in Kučan je eden izmed Slovencev, ki mu je na voljo vpogled v analitične ugotovitve te organizacije. Ta organizacija se bavi pred vsem z zasledovanjem pomladnih strank in politikov, ki niso naklonjeni tako imenovani levici. Delovanje Sove je res težko opisati,saj gre v glavnem za tajbo službo. Pa vendar so na plano pricurljali drobci, ki kažejo na to, s čimer se ta organizacija bavi. Ni bil slučaj, da je prisluškovalna naprava bila montirana v bližini sedeža SDS. Še mnogo podobnih drobcev je pricurljajo na pna in popolnoma jasno je, da je za to odgovoren direktor. Ta se je izkazal s prepovedjo dostopa do arhivov, ki so bili sicer odprti, vendar je vpogled v arhive samovoljno preprečil.
    Zakj pa je bila njegova odstavitev važna, da ne rečem potrebna.
    Janez Janša je izjavil po konstituiranju vlade, da se je v Sloveniji končala politična kriza. Z odstavitvijo direktorja Sove se je morda končala, saj je Sova usposobljena,da izvede tudi kakšno diverzijo po naročilu. ni izključeno,da naročila ne bi izdal sam Milan Kučan, sedaj, ko je v zelo nezavidljivem položaju.
    Družba, ki ga obdaja in kateri poveljuje, postaja vedno bolj obubožana, zapirajo se ji finančni viri in izgublja tla pod nogami. rešitev iz takšne hude zagate je diverzija, ki jo lahko izvede Sova. Sedaj, ko je brez glave, je to dosti težje in možnost vodenja države iz ozadja postaja vedno bolj sen, kot realnost. Ostajajo še novinarji, ki pa tudi vedno bolj siromašijo, državne jasli pa jih ne bodo hranile. In končno še kulturniki, ki pa bodo kot kaže pristali na beraški palici. prehranjevalo jih bo mogoče ljudstvo, bolj iz usmiljenja, kota pa iz želje po njihovih kulturnih dobrinah.

    OdgovoriIzbriši
  2. Cenjeni kolega s temi argumenti, ki jih navajaš lahko le malo koga prepričaš.Če bi tudi t.i. "levičarji" na enak način gledali in doživljali "desničarje" kot zgoraj opisuješ, da sam kot pripadnik desnice vidiš levičarje, potem bi bila nevarnost kakšne nove državljanske vojne v Sloveniji zelo realna.Na srečo stanje v deželi le še ni tako hudo in srčno upam, da nas bo še pravočasno srečala pamet. Ker v nasprotnem nam ni pomoči.Ne le, da bi izgubili državo, temveč bi izginili tudi kot narod. Premoremo dovolj modrosti?

    OdgovoriIzbriši
  3. Znano je, da je Anton Rop obtožil Janaza Janšo, da se s hrvaškim predsednikom Sanaderjem dogovarja o incidentih v Piranskem zalivu. Do podatkov je prišel v SOVI. Iz tega sledi, da se je takratni levičarski predsednik vlade koristil Sovo, za insceniranje afere, ki je šla na škodo Janaza Janše in seveda desne opcije. To je le majhen primerček, ki je prišel na dan zaradi neumenega Ropa, ki je mejil na mednarodni škandal, Sloveniji pa povzročil veliko blamažo.
    Skorajda nemogoče me je prepričati v to, da Sova ni servis slovenskih levičarjev in da se Milan Kučan še vedno poslužuje njenih uslug.
    Z odstavitvijo Selana bo to težje, če že nemogoče in v Murglah bo napočil mrk. Težje bo planirati diverzije. Janazek pa če ostaja pri tem, kar se je naučil, Janezek se pač še vedno uči in naučilse je, da je potrebno plevel uničevati pri koreninah.

    OdgovoriIzbriši