Solidarni in enotni pa so v grabežu!

Poslanci so včeraj potrdili sklep o zneskih, ki posameznim političnim strankam pripadajo iz državnega proračuna. V letu 2013 bo tako deset strank skupaj dobilo nekaj več kot 2,7 milijona evrov ali 228.485,25 evra na mesec, in sicer tiste, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2011 zbrale najmanj en odstotek glasov volivcev.

Le kdo bi imel pripombe nanj, saj si bodo politične stranke – ne glede na krizo in vsesplošno varčevanje v državi – pustile letos iz državnega proračuna skupno izplačati kar 342.243 evrov več denarja, kot bi si ga po kriterijih, ki so veljali v drugi polovici leta 2012 (rebalans proračuna za leto 2012 jim je od julija naprej sredstva oklestil).

Našlo pa se je nekaj poslank in poslancev, ki so zmogli še vsaj malo moralne odgovornosti, in svojega glasu za to ropanje niso prispevali. To so bili Polonca Komar, Branko Kurnjek, Bojan Starman in Gregor Virant iz Državljanske liste ter Franc Pukšič in Roman Žveglič iz Slovenske ljudske stranke. Prav nikomur v SDS, PS, SD, NSi in DeSUS pa se ta finančni dodatek ni zdel sporen.

Brezobzirnost in požrešnost slovenskih političnih, strankarskih ter poslanskih elit ne pozna več nobenih meja. V istem dahu, ko celotni slovenski javnosti vsak dan zabijajo v glavo kako je potrebno varčevati in se odpovedovati, ko sto tisoči državljank in državljanov že mesece in mesece ne uspevajo več poravnavati svojih mesečnih denarnih obveznosti, ko premnoge matere skoraj nimajo več s čim nasiti svojih najdražjih, ko otroci celo že v šolah ostajajo lačni, ko imamo okrog 160. 000 brezposelnih, več kot 300. 000 upokojencev s tako mizernimi pokojninami, da z njimi ne morejo preživeti meseca, deset tisoče zaposlenih delavcev, ki jim ne izpačujejo zasluženih plač in ne poravnavajo prispevkov, ko dnevno krčijo socialne transferje, ko nam dnevno propadajo gospodarske organizacije in se ukinjajo delovna mesta, ko znižujejo plače in dodatke delavcem v javnem sektorju in da ne naštevam dalje, so poslanke in poslanci v državnem zboru brez kančka slabe vesti ali kakršnega koli moralnega zadržka izglasovali  povečanje sredstev za svoje strankarske potrebe.

Sramota, ki si je slovenske državljanke in državljani nismo zaslužili. S tem dejanjem je velika večina poslank in poslancev dokončno izgubila vso legitimnost in ta državni zbor je potrebno takoj razpustiti. Edini, ki so ostali zvesti svojim deklariranim moralnim in etičnim načelom so bili poslanci Virantove DL in dva poslanca SLS. Ko gre za njihove strankarske in osebne interese so složni in funkcionirajo kor eno, Ko pa gre za interese države ter državljank in državljanov, pa za javnost dnevno uprizarjajo medstrankarske špetire, se po medijih obkladajo, žalijo ter ideološko in politično razdvajajo ljudstvo.

In složni so tudi, ko gre za omejevanje ljudske iniciative, neposredne ljudske demokracije, postopnega uvajanja diktature v državi, omejevanja delavskih pravic in drugih skozi stoletja priborjenih občih človekovih pravic, pri povečevanju pravic in pristojnosti državnih represivnih organov. To složnost udejanjajo prav te dni, ko kot po tekočem traku sprejemajo nekatere zakone ter bodo kot napovedujejo posegli celo v Ustavo in nekatere zakone s katerimi bodo iz slovenskih delavcev dokončno naredili kapitalistične tlačane in sužnje ter iz državljank in državljanov navadno brezpravno rajo.

Skrajni čas je, da državljanke in državljani države Slovenije skupaj, složno in v en glas zakričimo, da se tega pa res več ne gremo. Tako kot smo te poslanke in poslance izvolili,  jih moramo sedaj takoj razrešiti in si izboriti nove predčasne volitve. Ne šele čez nekaj mesecev ali celo let, temveč čim prej. Po slovenski ustavi ima oblast ljudstvo in ljudstvo mora odločiti o usodi tega parlamenta in ne predsednik države Borut Pahor in ne nekaj strankarskih liderjev, ki prav te dni zaplotniško mešetarijo z usodo države ter v njej živečih ljudi.

Ne damo Ustave, ne damo demokracije in ne damo socialne in pravne države Slovenije! Če je potrebno, naj se Ustava brani tudi z neustavnimi načini in sredstvi!

Udbomafijski strici iz ozadja ponovno udarili!

Vir. Spletna stran POP TV 24 UR 

Ljubljana, 30.01.2013

Poslanka ponaredila tudi priporočilo nekdanjega delodajalca

Ne le da je listina o izobrazbi poslanke SDS Alenke Koren Gomboc ponaredek, KPK je še ugotovila, da je predložila priporočilo SKB banke, za katero se je izkazalo, da ga banka nikoli ni izdala. Gombočeva zadeve ne komentira, v stranki pravijo, da z navedbami niso seznanjeni.

Ustavite vendar že končno to KPK!! Tako dalje več ne gre. Pred nikomer v tej državi nimajo več prav nobenega respekta in nikogar se ne bojijo. Ni jim bilo dovolj, da so tako grdo očrnili našega Velikega vodjo Janeza in mu nakopali kopico težav. Pa o vedno smejočem Zoranu so v tistem pregrešnem poročilu tako grdo pisali kot, da tisti gospodje v KPK še nikoli ne bi slišali, da tisti, ki se veliko smeji, nič slabega ne misli. Če pa že kaj narobe naredi pa je to lahko le čisto naključje , nesrečen slučaj ali pa mu je kdo vse to podtaknil.

In potem še, kako naj ubogi Janez ve odkod je priletel kakšen evro, ko pa ima toliko različnih virov ter ob tem še toliko obveznosti in dela z vodenjem vlade in svoje stranke SDS. Pa še sestankov Zbora za republiko se mora udeleževati in mednarodne obveznosti in kdo bi vedel kaj vse še ne,  in sedaj naj ob vseh teh zadolžitvah revež pomni še vse svoje gotovinske prilive ter izdatke. Če bi vam iz toliko različnih strani pritekal denar, tudi ne bi vedeli kdaj in od koga ter zakaj je kaj priletelo.

Pa vse to tej pregrešni KPK še ni bilo dovolj. Odslej tudi sam verjamem, kaj verjamem, sedaj vem, da je ta KPK čisto institucionalizirano orodje udbomafijskih stricev iz ozadja, ki jih z lastno roko vodi mali mož iz Murgelj in jim v tej deželi ni več prav nič svetega. Da se lotijo tako simpatične deklice, ki je baje tudi nekakšna predsednica stranke tam na Koroškem in poslanka Janševe stranke SDS v parlamentu ter ob tem še  sorodnica premierjeve žene Urške, je pa res preveč. Saj nekako še razumem, da se fantje tako po moško malo udarijo med sabo. Da pa  tako grdo udarijo po nežni in seveda nič krivi dami, pa je le preveč. 

Če naša draga Alenka pravi, da ni nič kriva, potem pač ni nič kriva in v to se dvomiti ne sme.  Bo že Zbor za republiko vsem dvomljivcem, levičarjem in drugi tovrstni sodrgi, na svoji prvi naslednji seansi pokazal kdo je kaj kriv in kdo ni. Če pa še to ne bo zadostovalo, pa se bo na pomoč poklicalo moralnega teologa Antona Štuheca, ki vas bo vse nevernike in druge dvomljivce dokončno razsvetlil v pravi resnici. Alenkina  resnica in SDS pravica morata zmagati!

Ko ima hudič mlade, jih ima vedno veliko....!

Vir: VEČER, 30.01.2013

Francu Kanglerju odvzeli strokovni naslov

"Senat DOBA Fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor je na včerajšnji popoldanski seji soglasno sprejel sklep, da se Francu Kanglerju odvzame strokovni naslov diplomirani ekonomist (VS) zaradi ugotovitve, da njegova zaključna naloga v pomembnem delu ni rezultat njegovega samostojnega strokovnega dela. Fakulteta bo v Uradnem listu nemudoma preklicala veljavnost aprila 2008 izdane diplomske listine," so danes sporočili z DOBE.

Ne na izlet v Kočevski rog, sedaj bo potrebno ponovno za mizo in računalnik  ter vse od začetka. Upati je le, da se tudi lovci ne bodo spomnili in ponovno preverili ali je z lovskim izpitom bilo vse v redu. Pa gospodje, ki podeljujejo vozniška dovoljenja in še kdo, bi se sedaj  lahko domislil kakšnih naknadnih preverjanj. 

Seveda ima nekdanji mariborski župan in krajan, danes zelo znanega slovenskega kraja Dupleka, še srečo, da v tej veliki nesreči ni osamljen. Ker ima v deželi slovenski že kar nekaj sotrpink in sotrpinov s katerimi  lahko skupaj prebolevajo nesrečno usodo, ki jih je doletela. 

Njihovo število pa bi se še lahko zelo povečalo, če le fakultete malo bolj množično zaženejo tisti hudičev izum, ki se mu po slovensko reče program za odkrivaje ponaredkov ali plagiatov. Da bi se avtorju tega programa roka posušila, s katero je po tipkovnici klepal to nesrečno računalniško čudo, ki sedaj povzroča toliko preglavic in jeze ter strahu raznim diplomantom, magistrom in doktorjem znanosti. Bog ima dolgo šibo, pravi star pregovor in mogoče ga bo kdaj dosegla. Franci si vsekakor močno želi, da ga bi.

Dimitrij Rupel že ve kdaj je kaj koristno povedati!

Hudičevi zlobneži, ki si vse beležijo ali celo pomnijo in potem ob najbolj nepravem času uporabijo:

Dimitrij Rupel, 1995

Janez Janša je demagog. V politiki nesramen in rad podtika. Ne izbira sredstev, je hudoben in brezobziren. Ne išče svetovalcev, ampak vernike. Ne išče sodelavcev, ampak služabnike. Janšev načrt je spraviti slovenske oblasti v težave, pa naj nas stane kar hoče. Njegov cilj je Sloveniji povzročiti čim več zmešnjav in sporov.

Dimitrij Rupel, januar 2013

Dragi kolegi in prijatelji v Zboru za republiko, zame je Janez Janša iz leta 2013 isti Janez Janša, ki sem ga spoznal leta 1988. Za podporo sodelavcu iz časa osamosvajanja, nekdanjemu ministru, predsedniku SDS in aktualnemu predsedniku vlade imam veliko razlogov.

Tako je pač to v na tem ljubem svetu. Nikoli ne veš kdaj bodo kaj uporabili, da bi te očrnili. Kot, da sprememba mišljenja ne bi bila nekaj najbolj normalnega v življenju. Tudi Plagiator ima danes popolnoma drugačno mnenje o gospodu dr. Dimitriju Ruplu, kot sem ga imel nekje tam koncem osemdesetih let prejšnjega stoletja.

Priznati pa je Dimitriju Ruplu potrebno veliko vidovitost in analitično sposobnost s katero je ocenil svojega sedanjega strankarskega šefa. Seveda mislim tukaj na izjavo, ki jo je dal daljnega leta 1995. Dobro, da se je ohranila, ker jo bo Rupel lahko ponovno aktualiziral, če bo Janša odletel z oblati. Ker Rupel je znan po tem, da tistih, ki niso na oblasti, ne mara preveč. Žena Meta je svojim prijateljicam na tržnici baje zaupala, da si že kupuje kravate rdeče barve, s katerimi bo po potrebi nadomestil rumene. Tiste stare rdeče, ki jih še hrani iz nekdanjih časov, naj bi že preveč obledele. Da ga pri kupovanju ne bi zalotili, jih nabavlja v Italiji in z njimi baje tudi že oskrbuje ustavnega sodnika Petriča, ki mu rumene počasi tudi ne bodo več tako zelo všeč.

V pozdrav prihajajoči 3. slovenski vstaji, dne 08.02.2013

Lahko, lahko!

Pomagajte! Kateri je pravi Janez Janša?

Drage obiskovalke in cenjeni obiskovalci te strani, Plagiator vas prosi za pomoč.

Berem tiskane medije, berem spletne portale, poslušam radio in gledam razne TV postaje. Zaznal sem dva slovenska politika, ki izstopata z  najbolj dogmatičnimi, zastrašujočimi, nedemokratičnimi in izklučevalnimi stališči, od katerih enega mediji predstavljajo kot Janeza Janšo in drugega kot Igorja Lukšiča.

Oba sta prvaka vsak svoje politične parlamentarne stranke in oba zagovarjata zelo podobne vrednote, ki se le malce razlikujejo v javno izraženi in navidezni ideološki obarvanosti. Eden od njiju mi deluje kot, da prav dobro ve kakšno politično in ideološko držo zastopa in drugi mi deluje nekako tako kot politična in ideološka mlačna voda.

Oba se zavzemata za razlastitev slovenskih državljank in državljanov pravice do soodločanja na referendumih in oba zvesto zagovarjata tako imenovano reformo trga dela s katero želita iz delavk in delavcev narediti kapitalistične tlačane in sužnje. Oba krasijo tudi nekatere lastnosti, ki smo jih nekoč radi pripisovali kakim diktatorjem in samodržcem in o katerih smo takrat zelo grdo govorili ali pisali. Iz meni neznanih razlogov tega več ne počnemo tako pogosto. Pa ne zaradi tega ker takšnih oblastnikov na svetu ne bi več bilo, temveč so razlogi neki drugi in očitno povsem pragmatični.

Oba se kažeta kot zelo zamerljiva in izključevalna politika, ki bi rada delala red ne le v svojih, temveč tudi pri vseh drugih političnih strankah. Oba sta tudi zelo dobro zapisana pri predsedniku države Borutu Pahorju in kot kažejo zadnji dogodki v državi, ju oba gospod predsednik države tudi zelo podpira. Eden od njiju si predčasnih volitev naj ne bi želel in drugi naj bi si jih nadvse želel. Tu se, kot je videti, v svojih javno izraženih stališčih vsaj malo razlikujeta. Bila pa naj bi si popolnoma enotna glede kake morebitne nove vlade, ki bi jo radi nekateri liderji parlamentarnih strank sedaj skrpali in bi naj nekaj časa vladala in si je nobeden od njiju ne želi. Že vesta zakaj.

Prav milo se mi stori, ko vidim kako korektna sta drug do drugega. Tisti, ki naj bi bil Janez Janša ne pove nič slabega o tistem, ki naj bi bil Igor Lukšič. To medsebojno ljubezen sta prenesla tudi na svoje strankarske kolege in kolegice in nič ne boste slišali, da bi tisti iz SDS kaj slabega rekli o Lukšiču ter njegovi SD in enako je tudi obratno. Lukšič in njegovi SD-jevci nič ne kritizirajo članov SDS in le občasno, tako zaradi javnosti, in bolj potiho povedo, da bi le bilo dobro, če bi Janša še enkrat premislil o svoji trdni odločitvi, da ne bo odstopil kot predsednik vlade. Saj z mesta predsednika stranke SDS ga pa nihče ne podi. To Lukšič in njegovi v SD, seveda upravičeno, zahtevajo le od Jankoviča, ker on pač ni Janez Janša.

Enotna sta si tudi v odnosu do opozicijske stranke Pozitivna Slovenija ( PS ) in njenega zamrznjenega predsednika Zorana Jankoviča ali kakega drugega člana oziroma članice te stranke. Niti v skupnem prostoru jima s predstavniki stranke PS ni prijetno dalj časa bivati. Da pa bi kateri od njiju skupaj sedel s kakšnim predstavnikom PS za isto mizo, pa bi jima bilo zelo izpod časti in nevredno njunemu ugledu ter pomembnosti.

In kot vse kaže sta si enotna še v mnogo čem. Razlikujeta se še v tem, da je eden predsednik vlade in predsednik največje koalicijske stranke in drugi predsednik male opozicijske stranke, ki na prirejenih anketah zelo visoko kotira in upa na morebitnih predčasnih volitvah na božji čudež ali pa na popolno debilnost  slovenskih volivk in volivcev. Res mi delujeta kot politična enojajčna dvojčka in se  nikakor ne morem odločiti kateri od njiju mi je kot oblast nevarnejši in katerega od njiju se je bolj za bati.

Kateri od njiju je torej pravi Janez Janša in ali sta morebiti Janez Janša celo oba? Pravijo, da bi ju lahko ločil le po barvi kravat, ki si jih zavezujeta, ker naj bi eden uporabljal rumeno in drugi rdečo barvo kravate. Kako pa naj vem kateri je kateri, ko si kravate ne zavežeta, če je to res edino po čemer bi se ju dalo ločiti?

Tomaž štih in njegove nove manipulacije!

Znani zadrti neoliberalec ali LIBERTAREC kot sam sebe in tudi svoj blog imenuje Tomaž Štih, si je ponovno, kot že velikokrat doslej, privoščil krepko manipulacijo in zavajanje slovenske javnosti.

Kakor, da je naenkrat pozabil kje je zaposlen in kje si služi svoj beli kruh in predvsem kako je do te dobro plačane službe prišel. Pa ne le sam, temveč z njim še žena znanega uničevalca korupcijskih parazitov in verjetno še kdo iz kroga enako mislečih in delujočih. Seveda so vsi, vključno z njihovim šefom in dobrotnikom ter finančnim ministrom Šušteršičem, iz Virantove stranke Državljanska lista ( DL ). "Strokovnjaki", ki se spoznajo na državne finance so seveda le iz te stranke, oziroma so takrat pred letom, ko so s pomočjo modrega usmerjanja gospoda ambasadorja sestavljali Janševo koalicijo, smeli biti. Ker drugi v tej deželi o  tem seveda pojma nimajo.

Manipulacija z javnim mnenjem ter zavajanje državljank in državljanov seveda ni specialiteta le Virantovih DL neoliberalcev in Štiha, temveč je to kar stalna doktrina aktualne koalicije z njenim šefom Janšo na čelu. So pa to v zadnjih tednih in dneh res pripeljali skoraj do popolnosti.
Ker se jim majejo stolčki in nam vsem pred očmi razpada država, se jim dogajajo vseslovenske ljudske vstaje, ki grozijo, da jih bodo vse odnesle, se jim dogajajo sindikalni protesti, ker so s svojimi ukrepi popolnoma uničili imunski sistem ne le države temveč celotnega naroda, se sedaj v svojem obupu zatekajo k načelom za nami potop in spri ter; vsaj še nekaj časa, vladaj. Kot kažejo zadnji dogodki so pripravljeni za svoj obstoj in morebitno preživetje žrtvovati vse in sprožiti tudi kakšno med ljudsko pretepanje, da si le zagotovijo obstanek in obdržijo vsaj nekaj svojih položajev in privilegijev.

Verjetno se bo kdo vprašal v čem pa je manipulacija, če je Štih na svojem blogu objavil številke, ki skoraj zagotovo držijo? Prav v tem, da objavljene številke verjetno res držijo. Vendar se Štih modro izogne razlagi kdaj in zakaj so te nesrečne številke nastale. Kdaj in predvsem zakaj ter kdo in po nasvetih koga je načrtno uničil slovensko gospodarstvo? Prosim ne izgovorov iskati v svetovni gospodarski in finančni krizi, ker je ta kriza nas v Sloveniji zatekla že skoraj popolnoma uničene ter se je to uničevanje slovenskega realnega sektorja pod prejšnjo Pahorjevo in sedanjo Janševo vlado le še pospešeno nadaljevalo.

Kdo in zakaj ter predvsem kje je pospeševal širjenje javnega sektorja? Tudi o tem Štih ne črhne niti besedice. V strukturi tiste prikazane številke "+ 5.971" je namreč tudi sam in še kar lepo število njegovih strankarskih ter ideoloških kolegov in kolegic iz njegove stranke kot tudi iz vseh ostalih koalicijskih strank in njim naklonjenih lobijev. Kakor so se politične in strankarske elite v v tej državi menjavale na oblasti, tako je vedno vsaka pripeljala s sabo na dobro plačana mesta v javni in državni upravi svoje ljudi in jih po zamenjavi oblasti tam tudi pustila. Verjetno se bo tako zgodilo tudi sedaj, ko bo odletel Janša in bodo Štih ter drugi, ki jih je pripeljala ta koalicija, lepo ostali. Nova oblast, kakršna koli pač že bo, pa bo ponovno pripeljala svoje.

Prav ničesar pa nobena oblastna elita ni storila, da bi se razmerje med "-71.885" in "+5.971"začelo spreminjati v korist realnega sektorja. Razen seveda sedanje Janševe vlade, ki je ugotovila, da je država prišla do roba in je v preteklem letu želela to razmerje spremeniti, da bi se obdržala na oblasti. Vendar kako? Ne tako, da bi s temeljito družbeno reformo počistili državno upravo vključno z ministrskimi kadrovskimi kombinati, prepolovili število občin in občinskih uprav, ukinila večino politično, ideološko ter strankarsko ustvarjenih odlagališč "svojih" kadrov, temveč so se odločili, da bodo raje rezali plače nekaterim slojem v javnih sektorjih šolstva, kulture, zdravstva in še kje ter tu tudi odpuščali.

Ob napovedanih zmanjševanjih plač strokovnim in drugim delavcem v teh javnih dejavnostih, pa bi sedaj še odpuščali vzgojiteljice v vrtcih, učiteljice in učitelje v  osnovnih in srednjih šolah, tehnične kadre v teh zavodih, omejevali vpise v javne srednje šole in javne fakultete in počeli bi še mnogo kaj, da se le njim nič ne spremeni in še vsaj nekaj časa preživijo. Niso pa se lotili reforme javnega zdravstvenega sistema in ga racionalizirali ter počistili vseh v teh letih nakopičenih anomalij. Razen seveda postopne privatizacije njegovih delov in zmanjševanja plač vsem razen zdravnikom in vedno večjega obremenjevanja bolnikov.

Na področju realnega sektorja pa niso naredili prav nič vzpodbudnega. Enega samega podjetja v težavah niso uspeli ohraniti ali ustvariti kaj omembe vrednega. Imamo okrog 160.000 nezaposlenih ljudi od katerih velika večina nima veliko upanja, da bodo sploh še kdaj zaposleni. Ogromno med njimi jih tudi na upokojitev v doglednem času ne more računati. Kako in od česa danes ti ljudje živijo in kako bodo živeli jutri? Tega ne zanima v tej državi skoraj nikogar. Edino o čemer vsi politiki ves čas nakladajo in zavajajo ljudi  je "reforma trga dela" kakor, da bo kdorkoli v tej deželi imel od nje kako korist. Z vso odgovornostjo si upam zapisati, da delodajalci v realnem sektorju od te reforme "trga dela" ne bodo imeli niti najmanjših poslovnih ali razvojnih koristi. Zaradi te reforme ne bo novih delovnih mest v gospodarstvu in ne bo kakih omembe vrednih tujih investicij. Edini učinek te reforme trga dela bo, da bodo slovenske delavke in delavci sedaj tudi pravno formalno postali kapitalistični tlačani in sužnji. To so pretežno sicer že sedaj. Reforma bo le to današnje stanje formalizirala in ponudila delodajalcem pravno zaščito ter današnjo anarhijo spremenila v nek nov izkoriščevalski delovno pravni red.

Seveda je namen te Štihove zavajajoče objave jasen. Spreti delavce zaposlene v realnem sektorju z delavci zaposlenimi v javnem sektorju. To jim je sicer v glavnem skoraj že uspelo. Če pa jim uspe  ta spor še poglobiti, pa bo to usodno za obstoj slovenske države in celotne slovenske družbe. Gospodje naj torej nadaljujejo vrsto gospodov in reveži vrsto revežev. Gospodarji bodo tako jutri rojevali gospodarje in sužnji sužnje.

Iz tajnih arhivov udbomafije in skrivnostnih stricev iz ozadja!

S tem ročno zapisanim zapisnikom me je danes po elektronski pošti osrečil znanec iz oddaljenega mesta.

Verjetno mi je to poslal, ker ve, da me zelo zanima bližnja in tudi malo bolj oddaljena zgodovina. Predvsem dogodki, ki so imeli ali imajo še danes neposreden vpliv na naše in tako tudi moje današnje življenje.

Kako se je je znanec dokopal do kopije tega znamenitega zapisnika mi ni znano in me tudi posebej ne zanima, ker mi verjetno tako ali tako ne bi razkril svojih virov.

Da se je ta zapisnik pojavil ravno v tem času skoraj gotovo ni naključje. Je pač tak čas, ko močni politični fantje krepko obračunavajo med sabo in ne bom prav nič presenečen, če nas  bo kdo osrečil še s čim podobnim. Zgodba o mešetarjenju z orožjem in skrivnih poteh, z v tej nesrečni trgovini pridobljenim denarjem, se ni nikoli razjasnila in dobila končnega epiloga. Koliko denarja in koliko "smrtonosnega blaga" je v teh skrbno prikritih transakcijah izmenjalo lastnike ne bomo nikoli izvedeli. Kaj se je potem dogajalo s kupljeno robo na bojiščih južno od nas si seveda ni težko predstavljati. V pravi skrivnosten misterij so zakrite in devet krat zaklenjene, pa so skrivnosti kaj se je dogajalo s prejetimi denarnimi sredstvi v Sloveniji.  Ljudi pa na tem svetu nič tako zelo ne privlači kot prav razne skrivnosti. Ker te naše slovenske denarne skrivnosti iz časov takoj po osamosvojitvi nikoli niso in skoraj zagotovo nikoli ne bodo do konca razkrite, se bomo k njim zagotovo še lep čas vračali in jih razkrivali.

Pri tem bomo malo špekulirali, domnevali, si podtikali, iskali novih virov, ki bodo počasi od nekod curljali in občasno morebiti celo naredili kakšno večjo zgodbico. Na drugi strani pa se bo seveda vse zanikalo, obtoževalo nasprotnike za nesramne zarote in ustvarjanje zgodb, ki jih ni ter politiziranje. Ta medsebojna domača rokoborba velikih fantov mi niti ne bi bila več tako hudo zanimiva, če bi mi le nekdo lahko z gotovostjo zagotovil, da tudi kakšne tuje tajne službe ne posedujejo polnega zaboja takih tajnih in zelo obremenjujočih dokumentov s katerimi bi se, recimo, dalo kakšne naše pomembne velike fante, tako po potrebi malo izsiljevati in jih še kako drugače držati v šahu. To pa je ali bi vsaj lahko bila hudo nerodna reč.

Ko primitivizem sam sebe predstavi!

Vir: Twitter

Pisni izpljunek Janševega velikega vernika Kokaljevega Tončka iz Dovja/Mojstrana

Vprašanja novinarke Financ Petre Sovdat, ki jih je na včerajšnji tiskovni konferenci zastavila predsedniku vlade Janezu Janši, so očitno našega sodržavljana Tončka tako hudo razjezila, da ji je kar takoj poslal svoj kritičen odziv.

Nič ni narobe, če se z vprašanji posameznih novinark ali novinarjev na tiskovnih konferencah ali njihovimi objavami v medijih ne strinjamo. Tudi ni nič posebej narobe, če smo zvesti strankarski verniki in vojščaki ter neizmerno zaupamo v modrost, nezmotljivost in negrešnost naših strankarskih vodij. Živimo pač v svojem miselnem svetu, ki nam ga uokvirjajo naše intelektualne zmožnosti in do tega imamo vso pravico.

Težava pa lahko nastopi takoj, ko te pravice ne priznamo nekomu drugemu, ki z nami ne deli enakih miselni in ideoloških vzorcev. Naš Tonček ima seveda tudi pravico Petri povedati ali ji pisno sporočiti, da se z njo ter njenimi pogledi ali stališči ne strinja in ji pri tem kot civiliziran in kulturen sodržavljan, navesti vsaj nekaj tehtnih razlogov zaradi katerih se njuna videnja ali razumevanja nečesa tako hudo razhajajo. Ima pa naš jezni Tonček ob doslej navedenih pravicah vsaj še eno dolžnost. In ta je, da svoje nestrinjanje izrazi na civiliziran, kulturen in nežaljiv način.

Ker je Janša na tisti včerajšnji ponesrečeni  novinarski konferenci okrcal Kanal A,  je to tudi takoj v svoji kritiki uporabil besni Tonček in časopis Finance kar takoj primerjal s to TV. Pri tem pa ni prav nič povedal kaj je narobe s tem ljubim Kanalom A in v čem se da Finance primerjati z njim. Le to, da Janši poročanje te TV ni všeč, je pa menda le premalo za kakšno resno kritiko. In zrevoltirani Tonček, bi novinarki Petri kar takoj, do minute natančno, ukazal spakirati njene stvari v pisarni ter ji določil usodo kot je pred časom doletela novinarja Karbo v Delu. Seveda bi Tonček to naredil, če bi bil on šef Financ. Trdno sem prepričan, da če bi bil naš jezni Tonček šef, potem Financ sploh nikoli ne bi imeli priložnosti prebirati..

Se pa naš razburjeni Tonček ne zadovolji le s tem, da okrca Petro, temveč zapiše tudi trditev, da so  pri nas novinarji pokvarjeni hujskači ( v večini ) in ob tem še krepko butasti, ki jim je vseeno za kvaliteto časopisa in njihov osebni nivo. Ob zaključku svojega zapisa novinarki Petri, pa ji Tonček še razkrije, da se prav nič ne jezi in se ob vsem tem le zabava in jo povpraša, če se ni mogoče s to njeno izkazano neumnostjo želela komu malo dobrikati.

Sedaj torej vemo, da je bil Tonček pri pisanju tega svojega pisnega izdelka naslovljenega na Petro dobre volje. Priznam, da mi je kar malce žal, da Tonček tega sporočila Petri ni napisal v stanju slabe volje. Kaj bi šele takrat lahko prebrali, si verjetno danes ne moremo niti predstavljati.

Kako so mariborski protestniki danes na svoj tradicionalno folklorni način oznanjali zgodovinsko srečanje ZZR in SDS z meščani!

Vir: Večer, 23.01.2013

Ob srečanju Zbora za republiko so se pred prizoriščem dogajanja pristaši in nasprotniki malo spoprijeli

Ob 17.00 se je v mariborskem Zavodu Antona Martina Slomška začela javna tribuna Zbora za republiko z naslovom Kdo nam je v resnici ukradel državo, na kateri sodelujejo Matej Lahovnik, Ivan Štuhec in Bernard Brščič, Nekaj minut po začetku je pred prizoriščem srečanja, ki ga spremlja tudi na Facebooku napovedan protest, po nekaterih podatkih prišlo do fizičnega obračuna med dvema udeležencema, kot poročajo nekateri prisotni, naj bi šlo za protestnika in podpornika ZZR.

Po pisanjih na Twitterju naj bi eden od pristašev ZZR in SDS napadel protestnico s transparentom in naj bi jo pri tem grabil za vrat. Vmešal naj bi se njen kolega protestnik in malo "skozi roke spustil" ter na tla položil bojevitega podpornika. Žensk se seveda ne tepe in pravi moški, še posebej če je Štajerec, tega nikoli ne bi mirno gledal.

Seveda temu dogodku ne kaže pripisovati kake velike pozornosti in ga negativno poveličevati. Že od nekdaj je na Štajerskem znano, da je v preteklosti le malo katera veselica minila na kateri se ne bi pošteno stepli. Če na veselici ni bilo krepkega fantovsko moškega pretepa, je pomenilo, da je bila veselica zanič. Gre torej za čisto navadno in običajno folklorno znamenitost ter staro tradicijo štajerskega prostora in Štajerci imajo to v krvi.

Pravzaprav bi organizatorji tega ZZR in SDS srečanja lahko bili zadovoljni, da se jim je malo te rokoborbe pred vrati dvorane sploh dogodilo, ker jih je to spravilo v medije in po Mariboru ter okolici se bo o njihovem sestankovanju vsaj še dva dni govorilo. V nasprotnem velika večina Mariborčanov in okoličanov sploh ne bi vedela, da so jim skoraj pred nosom reševali državo ter tlakovali pot v lepšo bodočnost. Sedaj pa vedo.

Zbor za republiko v akciji!

Vir: Twitter:

Bosonoga ‏@_bosonoga

Na tak način se vabi na #zbor. Sporočilo je dobila oseba, ki nima objavljene telefonske in ni članica Stranke.

Telefonska številka pošiljatelja tega nenaročenega sporočila je lepo vidna in skoraj zagotovo bo to na Twitterju zaznala tudi naša brhka Nataša  Pirc Musar. Saj za to pa Urad za varstvo osebnih podatkov tudi imamo. Pa telefonska številka je po Zakonu o varstvu osebnih podatkov varovan osebni podatek in tovrstne zlorabe so kaznive. Pošiljatelj tega sporočila bi tako seveda moral povedati kje in od koga ter na kak način je to skrito telefonsko številko dobil. 

Ne preveč prisrčna dobrodošlica Janezu Janši in vladi v Postojni!

Vir: DELO, 23.01.2013

Ljubljana - Vlada danes z delovnim posvetom nadaljuje svoj šesti obisk po regijah, tokrat po Notranjsko-kraški regiji. Del vladne ekipe s predsednikom vlade Janezom Janšo je obisk v regiji začel včeraj, danes pa bo potekal osrednji del obiska.

Pred vladnim obiskom so neznanci v Postojni polepili nekaj plakatov s protivladno vsebino »Postojna je naše mesto in ne vaše gnezdo«, vendar so jih pristojni odstranili, še preden bi jih lahko videli naslovniki.
Bralka Anja je fotografijo ovekovečila.

Čestitke anonimni Anji, ki je je v zakladnico slovenskega zgodovinskega spomina shranila ta dogodek.

Dr. Ivan Štuhec in njegove politične ter ideološke travme!

Odkrito naj bi bila informativna pogovorna oddaja na nacionalni TV o aktualnih družbenih vprašanjih. V njej naj bi sogovorniki z voditeljico iz različnih zornih kotov v odkritem pogovoru analizirali in komentirali aktualna politična, gospodarska in druga vprašanja, ki zadevajo kar najširši krog gledalcev.Ko sem sinoči slišal kdo bodo sogovorniki voditeljice, najprej nisem imel namena gledati oddaje, pa sem si potem premislil in ni mi bilo žal.

Voditeljica je za mizo povabila zanimivo druščino in jih tudi posedla kar prav. Dva, ki sta le besedičila in nič vzpodbudnega povedala in druga dva, ki bi rada kaj povedala, pa tega iz različnih razlogov pač nista mogla ali želela. Saj nisem popolnoma prepričan ali se je voditeljica zmotila ali pa sem sam le napačno slišal, vendar se mi je zdelo, da je Bernarda Brščiča oslovila kot magistra. Sam sem ves čas domneval da je doktor znanosti. Pa to sedaj niti ni pomembno, ker je to njegov problem in ne moj. Njegov sinočnji nastop me je dodatno razočaral in je lep dokaz kaj lahko priklanjanje neki konkretni politiki ali ideologiji naredi iz človeka, ki sem ga še ne dolgo nazaj smatral za  strokovnjaka in mu rad prisluhnil. Za njegov sinočnji prispevek v oddaji ne potrebuje ne doktorata in ne magisterija. Skoraj zagotovo niti kakšne višje izobrazbe ne. Pogledal sem potem še malo po spletu in res nikjer nisem zasledil, da bi imel doktorat. Kdo me je torej pred časom tako grdo nategnil?

Naslednji gost v oddaji, ki mu želim posvetiti vrstico ali dve je znan ekonomist dr. Jože P. Damijan, ki mu, priznam, do pred kratkim v svojih zapisih nisem bil ravno najbolj prijazen. Zadnje čase pa mu rad prisluhnem ali kaj preberem kar napiše. Vsaj ena trditev, ki jo je  izrekel sinoči se mi je zdela zelo pomembna in to je, da je velika večina spornih kreditov zaradi katerih je slovenski bančni sistem danes pred kolapsom in zaradi česar se ustanavlja znamenita "slaba banka", bilo podeljenih v času prve vlade Janeza Janše. To pa zelo veliko pove o dogodkih, ki smo jim te dni priča v državi in postavlja zelo na laž Janševe glasne čvekače, ki venomer ponavljajo mantro, kako se nekateri z levice bojijo, da bodo Janševi razkrili ozadja teh kreditov in mora zaradi tega Janševa vlada pasti. Kot vse kaže je zgodba prav obratna in je strah prisoten v drugem, to je Janševem, taboru.

Naslednja prisotna v tej razpravi sta bila dr. Ciril Ribičič in mag. Tone Rop, ki pa sta povedala to kar v glavnem govorijo in poudarjajo ter na kaj opozarjajo vsi resni strokovnjaki, ki vsaj malo poznajo razmere v Sloveniji in sta bila ob tem še zelo previdna, da se jima ne bi po nesreči zarekla kakšna  ideološka misel in bi tako svojima sogovornikoma ( Brščiču in Štuhcu ) dala novega vetra v njuna zadrta ideološka jadra.

Končno sem le prišel do najbolj zanimivega udeleženca tega pogovornega večera na TV dr. Ivana Štuheca ( *namerno: prleško pogovorno), moralnega teologa in zadnje čase najbolj vidnega javnega govorca RKC ter glasnega člana znamenitega Zbora za republiko. Ni mi najbolj jasno ali se Štuhec sinoči ni prav znašel na strokovno političnem področju o katerem se je pri omizju razpravljalo ali pa o vsem tem nima najmanjšega pojma. Predstavil se je kot zadrt desničarki revanšist, ki bi le nekaj razčiščeval za nazaj in iskal grešnike in krivce ter z njimi obračunaval. Tako je v ozadje postavil vse probleme in težave s katerimi se danes in tukaj srečuje država in v njej živeči ljudje in on bi se po vsej sili rad z nekom obračunaval ter tako še dodatno poglabljal naš nesrečni nacionalni politični in ideološki konflikt.

Ves ves čas trajanja oddaje ni gledalkam in gledalcem privoščil niti enega samega še tako skromnega nasmeška. Ni jim poslal najmanjšega optimističnega sporočila, da bi pa čez čas mogoče le lahko v tej deželi bilo tudi kaj boljše. Ni jim zmogel podariti ene same vzpodbudne in povezovalne misli ali jim kot predstavnik cerkve, v teh za ljudi res zelo težkih časih, pokloniti vsaj nekaj upanja na jutrišnjo lažjo, boljšo in lepšo prihodnost.

S svojim namrščenim izrazom na licu in strogim neprijaznim pogledom je bil daleč od podobe človeka, ki zagovarja krščanske vrednote odpuščanja, človekoljubja, pomoči bližnjemu in vsem trpečim ter mnoge druge. Niti z eno samo besedo ali mislijo se ni spomnil na tisoče trpečih, socialno izključenih, brezposelnih ali kakor koli drugače zatiranih in človeškega dostojanstva oropanih. Ni zmogel niti tega, da bi sočutje poklonil vsaj svojim vernikom, ki na bi bili steber RKC, kot radi sami velikokrat povedo, če ga že težave in nesreče vseh ostalih ne prizadenejo. Ves čas  je imel v mislih le Janeza Janšo in njegovo politično usodo ter željo po revanšizmu in obračunavanju z "onimi", ki naj bi bili za nekaj krivi. Da se mu le nekoč ne bi zalomilo, in bo morebiti teh krivcev na koncu našel več med "svojimi" kot med "onimi drugimi", ki jih očitno tako zelo težko prenaša in s katerimi si po vsej sili želi obračunavati. 

Za zaključek tega zapisa bi želel le še zapisati, da naj na TV še večkrat povabijo dr. Ivana Štuhca, ker politični in ideološki strani, ki jo tako vneto in nekritično zagovarja, ne more nihče tako zelo škodovati  kot prav on s svojimi javnimi nastopi. Če pa mu v pomoč pridodajo še Brščiča, pa je uspeh več kot zagotovljen. Tisti, ki naj bi v tej deželi bili levičarji in tudi "oni drugi ter vsega krivi", se lahko vsakega takega njunega nastopa le veselijo.

Pismo obupane državljanke !

Danes sem to pisanje prejel po elektronski pošti in zdelo se mi je, da bo prav, če ta klic nesrečne in  obupane državljanke objavim tudi na svoji strani.

V boj za pravice, SLOVENKE in SLOVENCI !!!

Le zakaj naj bi imel bivši predsednik pravico do 100% oziroma 80%
plače še po preteku mandata? Le zakaj? Zakaj nimajo te pravice: en
zgaran logar, hišnik, trgovec, prodajalka, čistilka, vzgojiteljica,
učiteljica, uradnica, kmetica, medicinska sestra, frizerka.., ki so
pošteno opravljali svoje delo?

S čim so si bivši poslanci še po
preteku mandata zaslužili bajna nadomestila, medtem, ko so si
nagrabili polne žepe, si zgradili hiše in vikende, se vozijo okrog v
najdražjih avtih... Zakaj ne bi imeli te pravice policisti, gasilci,
reševalci, ki tvegajo svoja življenja dan na dan, za par sto evrov
na mesec? Ko izčrpani in razvrednoteni pristanejo na zavodu za
zaposlovanje, imajo za svoj trud na razpolago le tečaje o pisanju
prošenj za delo in so v posmeh.

Le zakaj imajo duhovniki neobdavčene
prihodke, ko s "pušco" nabirajo ogromne denarje in se norčujejo iz
revežev?...Zakaj mora plačati davke mama, ki ne ve kateremu od
odraslih otrok naj kupi čevlje ali kako naj nahrani svoje odrasle
otroke, ki poprimejo za vsako delo, kljub visoki izobrazbi. Zakaj nima
dovolj za hrano oče, ki dela vse dneve, tudi nedelje, da pomaga svojim
sinovom? Študentu in drugemu, srednješolcu, ki zjutraj trdo dela,
popoldne pa se ob delu šola in to šolo sam plačuje?....

En pokvarjen
župan pa z lahkoto ter védenjem vse okolice in sorodstva brez sramu
prepiše hišo na nevzgojenega, pokvarjenega mulca, ki je povrh vsega
faliran gimnazijec! Le kdo daje pravico do visokih odpravnin tistim,
ki so kradli, goljufali in brez morale lagali delavcem in revežem? Kaj
naj jé moj otrok, ko mu je ta država vzela štipendijo, čeprav je bil
Cojzov štipendist? Kako naj si plačuje sobo, če nimamo za hrano in
nove čevlje? Seveda to predsednika vlade, države ne zanima. Še manj to
zanima poslance in župane. Bomo spet priča, da bodo lahko študirali le
otroci bogatašev?

Jaz se pa sprašujem, kako bom sinu plačala 500
evrsko vpisnino? Zakaj me ta država sili, delati še po 35 letih
delovne dobe? Pri petnajstih so mi govorili naj grem delat, da bom šla
lahko prej v pokoj. Čeprav delam petek in svetek in sem ob delu
naredila srednjo šolo, nimam več idej kje naj zaslužim še kakšen evro,
da ne bomo lačni. Zakaj me silijo, da preživljam svoje odrasle otroke,
ki poprimejo za vsako priložnostno delo, saj redne službe ni? Drugemu
sinu pa je delodajalka po nekajmesečnem delu gladko pokazala vrata in
prijavila stečaj. Denarja ni nikoli videl! Naj jih pustim lačne?

Le zakaj se upokojencem očita, da so v breme državi, čeprav so preko
petintrideset let delali in vplačevali v pokojninsko blagajno?
Kdo je pokradel njihov denar? DA, NJIHOV!
Poslancev, sodnikov, županov, predsednika vlade, skorumpiranih
stečajnih upraviteljev/upravljiteljic, Živčec-Kalanove, Zidarja,
Hilde, Košiča, Černigoja, Pavčka, Bavčarja, Šrota, Kordeža, Kanglerja,
Popovića, Jankovića, Simone Dimic,........... to ne zanima! Oni se s tem ne
ubadajo, le zakaj naj bi se?

Vendar, bojte se pesti mam, ko jih bomo dvignile v bran svojim otrokom
četudi so že odrasli. Če nas silite, da zanje skrbimo tudi še, ko bi
oni morali za nas se nas bojte, kajti ljubezen mame je močnejša od
laži in nemorale. Zatorej drage slovenke pojdimo v boj, podprimo
vstajo!!!

LETO 2013 NAJ BO LETO ODPRAVE KRIVIC IN VRAČILO NAKRADENEGA BOGASTVA !!!!

ŽAL, NE GRE DRUGAČE, MORALI BOMO NA BARIKADE!!!

SVOBODA NARODU - SMRT FAŠIZMU IN TAKI "CIVILIZACIJI"!

Po čigavem naročilu policija izziva javnost?

Vir: Mladina, 21.01.2013


Aktivist skupine 29. oktober Sanjin Jašar, ki je bil eden od organizatorjev oktobrskega protivladnega shoda v Mariboru, se je danes utaboril v poslopju mariborske mestne občine. "S tem svojim dejanjem opozarjam na nepravilnosti, ki se dogajajo na občini in bom opozarjal, dokler mestni svet ne odstopi," je dejal Jašar.
V stavbi je mislil vztrajati dokler ne odstopi mestni svet. Tja so prišli policisti in ga popisali, njega in dr. Franca Trčka. Jašarja so policisti aretirali in ga kmalu tudi izpustili iz pripora. Dobil je globo za kršenje javnega reda.

Po današnjem mariborskem dogodku so ponovno osti kritike javnosti usmerjene v slovensko policijo. Nimam enega samega najmanjšega razloga, da bi policijo zagovarjal, vendar smo bili v zadnjih mesecih priča kar nekaj dogodkom v katerih je policija intervenirala na neobičajen in, milo rečeno, zelo čuden ter nesprejemljiv način. Ker nisem nikoli bil zaposlen v policiji in tako pač ne poznam vseh relacij odločanja in sprejemanja odločitev ter odgovornosti za sprejete odločitve in njihove posledice. Nekaj malega pa o tem vendarle vem in prav zaradi tega vedenja, se ne bi mogel pridružiti vsesplošni kritiki policije v nekaterih konkretnih primerih. V politično in varnostno odmevnih ter delikatnih primerih policija le zelo poredko na terenu sama odloči kako bo ukrepala, še posebej, če ni ogroženo zdravje ali življenje policistov in državljanov oziroma premoženje in ne gre za primere posebno težkih kršitev zakona.

V tem mariborskem primeru, ki je danes razburil dobršen del slovenske javnosti, seveda ne gre za nič prej navedenega. Danes je ponedeljek in dan, ko imajo upravni občinski organi uradne ure. Gre torej za dan, ko občanke in občani v občinskih uradih urejajo svoje upravne in druge zadeve in se tako seveda smejo zadrževati v uradnih prostorih ter tako tudi na hodnikih stavbe mestne hiše. Če tam ne motijo javnega reda in miru ter ne ovirajo dela delavcev v občinskih uradih in ne nadlegujejo ali kakor koli drugače ogrožajo tja prihajajočih občank in občanov, je seveda v času uradnih ur težko najti opravičljiv razlog za policijsko intervencijo. Kakšen je bil torej razlog, da je nekdo v občinski upravi zahteval intervencijo policije in zakaj je policija občana iz prostorov mestne hiše z aretacijo in oglobitvijo odstranila?

Razumel bi, da je policija občana odpeljala iz stavbe mestne hiše po preteku delovnega časa, ko je potrebno mestno hišo zakleniti in prostore zavarovati. Razumel bi tudi, če bi občan v prostorih mesne hiše kršil javni red in mir ali kogar koli tam na kak način nadlegoval ali ogrožal. Vendar mediji ne poročajo o nič takem. Poznam kar nekaj  policistov in vem, da dobro poznajo zakonodajo in svoje pristojnosti ter obveznosti. Poznajo kazenski zakonik in poznajo tudi zakon o javnem redu in miru, zakon o prekrških in poznajo predpise, ki urejajo njive dolžnosti ter pooblastila. Prav zaradi tega sem še kako prepričan, da odločitve kako bodo v tem konkretnem primeru ukrepali, niso sprejeli sami na operativni ravni, temveč je navodilo prišlo z "višje ravni". Ker sem v to prepričan, se mi postavlja resno vprašanje zakaj ta "višja raven" s svojimi skrajnimi militarističnimi napotili in navodili ter ukazi policiji na terenu, izziva slovensko javnost in kakšni so končni nameni takšnih ravnanj? Policija je lahko uspešna le, če sodeluje z ljudmi in mi se lahko lahko počutimo varne, če sodelujemo s policijo. To medsebojno zaupanje pa je bilo v zadnjih mesecih že precej porušeno. Za kar pa nismo krivi občanke in občani in ne pretežni del operativne slovenske policije. 

Sta bila res provokatorja ali pa sta le dr. Zveru želela speljati ženo?

Vir: DEMOKRACIJA, 20.01.2013

Javno tribuno Zbora za republiko obiskali tudi provokatorji



Včerajšnja javna tribuna Zbora za republiko (ZZR) kljub nekaterim omalovažujočim medijskim ocenam nikakor ni ostala neopažena. Pa ne samo med ljudmi, ki prisegajo na vrednote slovenske pomladi, pač pa tudi med nasprotniki. Med udeležence sta se namreč včeraj pomešala tudi dva primerka, ki bi po izgledu sodeč sodila kvečjemu na Metelkovo.

Potem pa komentator Demokracije, ki mu oba "primerka, ki bi sodila na Metelkovo" seveda niti malo nista bila všeč, v nadaljevanju svojega prispevka naniza nekaj razlogov zakaj po njegovem "primerka" na ta veličasten domoljubni skup nista sodila. Najprej tema "primerkoma" očita, da sta vse časti vrednim udeležencem ZZR postavljala neprimerna vprašanja. Ne zapiše sicer kakšna so ta vprašanja bila in ali sta nanje sploh dobila odgovore. Veselo pa zapiše, da so redarji čez čas poskrbeli zanju in ju odstranili s tega zgodovinskega prizorišča. 

Preden pa so oba "primerka" odstranili, sta si dovolila s prenosnim telefonom  fotografirati prizorišče tega veličastnega dogodka in glej si predrznost vseh predrznosti, fotografirala naj bi celo posamezne udeležence. Kot da oni ne bi imeli svojih fotografov. Posebej sumljiva pa sta postala, ko so opazili, da se nekam sumljivo smukata okoli evropskega poslanca dr. Milana Zvera in predvsem okoli njegove žene dr. Andreje Valič Zver. Dobro, da sta prišla nepovabljena na sveto mesto kjer nimata kaj iskati, tudi, da sta tam postavljala neprimerna vprašanja in celo fotografirala, bi jima morebiti še celo v skrajni sili tolerirali in nekako prenesli. Da pa sta evropskemu poslancu želela speljati njegovo novo ženo. Ne, to pa ne. Tu pa se vse konča in posredovati so morali varnostniki ter dr. Zvera rešiti pred izgubo drage žene.  

Seveda ni prav nobenega dvoma, da so na to zgodovinsko domoljubno prizorišče oba "primerka" poslale tako imenovane slovenske "zdrave sile", ki naj bi po vedenju avtorja prispevka v Demokraciji, začutile, da se njihovim tranzicijskim mahinacijam bliža konec in so sedaj aktivirale vse svoje vojščake. Zato seveda ni prav nič nenavadno in tudi nobenega dvoma ni, da sta "primerka regrutirana iz vrst teh vojščakov", zdravih sil, ki želijo sedaj zastraševati vse, ki se niso uklonili diktatu ulice in bi naj dobivali hude grožnje, tudi s smrtjo in sedaj celo že z osvajanjem njihovih dragih žena.

Svoj prispevek avtor zapisa v demokraciji zaključi na način, da še malo ošvrkne "neprimerne" zapise na Twitterju, ki jih je sprožilo dogajanje na ZZR in zaključi z zapisom nekega anonimneža, ki naj bi napisal, da v primeru Janše pištola ne bo zatajila kot naj bi to bil primer v Bolgariji. Zadevo naj bi že obravnavala policija. 

Plagiatorja pa sedaj zanima, če bo tudi oba "primerka" obravnavala policija, ki jo zadnje čase kar pogosto zaposlujejo s takšnimi in podobnimi zadolžitvami. Ker očitana jima dejanja so pa res zelo huda. Znašla sta se nepovabljena in nezaželjena na svetem kraju, tam celo fotografirala, postavljala neprimerna vprašanja in, groza, želela enemu najbolj vidnih in čaščenih udeležencev celo speljati ženo. Vse bi jima bilo mogoče oprostiti, tega z osvajanjem žene evropskega poslanca in vidnega člana stranke SDS pa seveda ne. Dogodek na ZZR je nov dokaz, da hudič res obstaja in je še kako dejaven.











 

Se nam pripravlja nova velika zarota?

Vir: Delo, 19.01.201

Igor Lukšič, predsednik stranke SD na današnji klavzuri stranke: Vlada naj do julija spelje tri ključne projekte.............nato sledijo predčasne volitve na katerih se bo slovenska politika »prečistila«.

Predsednik stranke SD Igor Lukšič, ki ostaja najmočnejši zagovornik predčasnih volitev,  je dejal, da so danes preigrali vse možne scenarije, da bi prišlo do »prečiščenja politike«. Odločitev bodo javnosti sporočili, ko bo to tega prišlo.

Zavzel se je za sprejem treh ključnih projektov - ratifikacija pogodbe s Hrvaško, reforma trga delovne sile in referendumske spremembe - ki jih je, tako Lukšič, treba sprejeti do julija

Janez Janša s svojo stranko SDS in sedanjo vladno koalicijo ter ob "pomoči" Lukšič-Pahorjeve SD naj torej izpelje zlovešče ustavne spremembe s katerimi bodo uvedli diktaturo in z novo delovno pravno zakonodajo slovenske delavce razlastili še teh nekaj delovno pravnih pravic, ki so jim še ostale. Ratifikacija pogodbe s Hrvaško s katero se jim omogoči vstop v EU ni sporna in sosedom življenja greniti res ne kaže.

Janša in njegovi koalicijski partnerji naj torej opravijo še ta del dogovorjenega umazanega političnega posla, potem pa naj se poslovijo, ker se bo njihov rok trajanja iztekel. Politični enojajčni dvojček Lukšič-Pahor pa bi potem s svojo stranko SD šla na predčasne volitve in s prstom kazala na aktualno Janševo koalicijo, ki da je z ustavnimi spremembami uvedla diktaturo ter državljanke in državljane razlastila možnosti neposrednega  ljudskega odločanja in s spremenjeno delovno pravno zakonodajo iz slovenskih delavcev tudi formalno pravno naredila kapitalistične tlačane in sužnje.

Se to Lukšič norčuje iz pameti slovenskih državljank in državljanov in res misli, da v glavah nimamo  več možganov kot kakšna kura? Ali pa gre morebiti v ozadju celo že za kak tajen dogovor o novi povolilni koaliciji z danes še tihim partnerjem, ki ga prav te dni njegovi koalicijski kolegi mečejo z vladnega prestola? Ta hipoteza seveda ni ravno neverjetna, še posebej, če upoštevamo, da pa Lukšič medijem ni želel razkriti nekaterih tajnih dogovorov na današnji klavzuri, ki naj bi jih javnosti razkrili šele po predčasnih volitvah. Ne bi bilo prvič, ko bi prav kadri te stranke sodelovali v kakem ponovnem velikem nategu slovenskih volivk in volivcev. 

Podobno kot na Janeza Janšo in njegovo stranko SDS, bomo očitno v teh prihodnjih dneh in morebiti mesecih, morali biti pozorni prav na dvojec Lukšič-Pahor in njuno stranko SD. Za v Sloveniji živeče ljudi se kaj veliko ne bo spremenilo, če se bo rumena diktatura le zamenjala z rdečo ali bi se nazadnje celo  obe barvi zlili v kako zloveščo mavrično s črnim odtenkom. Pred nekaj meseci smo to že videli, preživeli, občutili in rezultat je znan. Potem pa bomo res, kot pravi vidni član SDS Cukjati, vsi jokali. Pravzaprav ne vsi, ker člani aktualnih elit in kast se bodo lahko prav fino smehljali ob misli kako so nas ponovno krepko nategnili. Jokali bomo vsi ostali.

Kupna moč v Sloveniji od osamosvojitve do danes ali kdo se edini še spozna na ekonomijo v tej deželi!

Vsak komentar je skoraj odveč. Ni potrebno iskati in navajati uradnih statističnih podatkov za to dvajsetletno obdobje, ker bi povedali natanko to kar prikazujejo vozički.

In tudi brez prikaza teh vozičkov ter pregleda in analize uradnih statističnih podatkov, to ve vsaka gospodinja v Sloveniji.

Prav mirno lahko zapišem, da so v Sloveniji edini verodostojni ekonomisti, ki nekaj vedo in ki jim smemo verjeti ter zaupati, prav slovenske gospodinje. Povprašajte jih kako uspevajo z mesečnimi prihodki v višini  tam od 400 do 800 evrov vsak dan nahraniti družino, poravnati vse prispele položnice, obuti in obleči moža, sebe ter otroke, poravnati stroške šolanja svojih otrok, stroške stanovanja in ogrevanja ter vse druge obveznosti in da ob tem ne ponorijo od skrbi? Vse to uspevajo brez vseh magisterijev in doktoratov ekonomskih znanosti, brez mesečnih in letnih pisnih strokovnih planskih dokumentov in raznih strokovnih analiz. Nihče jih pri tem strokovno ne podpira, ne svetuje in tudi Nobelove ali kake druge nagrade za ekonomijo ne bodo nikoli dobile.

Edino kar v življenju za svoj trud, odrekanje in praktično iznajdljivost lahko dobijo, je hvaležnost in priznanje njihovih najdražjih. Na žalost pa jih je veliko prikrajšanih tudi za to. Ko bomo naslednjič v kakšni morebitni tretji vseslovenski ljudski vstaji ponovno šli na ulice slovenskih mest in vasi, se jih spomnimo in se zavedajmo, da smo tam tudi ali celo predvsem zaradi njih. Ker to so naše žene, matere, babice, sestre in vse druge požrtvovalne ter trpeče sodržavljanke. Kakšni Janše, Jankoviči, Pahorji, Lukšiči, Erjavci, Žerjavi, Viranti, poslanke in poslanci, politične stranke ter druge politično ali ideološko zadrte organizacije ter vse njim podobne druge nesreče te uboge in izčrpane slovenske dežele?  Vsi ti so popolnoma nepomembne ter nesposobne politikantsko izkoriščevalne  kreature in nevredni najmanjše naše podpore ali zaupanja. So le naša skupna velika nesreča in se zaradi njihovih osebnih in kolektivnih interesov res ne kaže združevati ter za njih in za njihove koristi dvigati glasu.

Še manj pa je potrebno, da se zaradi njih delimo v dva tabora, se grdo gledamo in si delimo očitke ali se celo med sabo sovražimo. Niso vredni tega in prenehajmo s tem. Enako lačni so otroci vnetih pristašev levih kot otroci zadrtih desnih, neverujočih kot verujočih, potomcev partizanov kot potomcev belogardistov. Za vse te navedene politike in ideologije ter njihove posameznike ali organizirane ali institucionalizirane predstavnike ni vredno porabljati našega čas in trošiti naše energije. Skupaj se zavestno in odločno že enkrat odločimo, da ne bomo več mi služili njim, temveč vsi ti in njihovi nasledniki nam - slovenskim državljankam in državljanom. Vzemimo si državo že končno nazaj in sami odločajmo o svoji usodi.

Zelo sporen institut "zamrznitve" funkcije predsednika stranke v Pozitivni Sloveniji!

Novica, ki je pred dnevi zakrožila po deželi je bila, da je predsednik stranke Pozitivna Slovenija (PS) Zoran Jankovič na kongresu "zamrznil" svojo funkcijo v stranki. Ta institut "zamrznitve" seveda ni izum Jankoviča, ker smo jih v preteklosti že nekaj doživeli. Tako je pred leti Milan Kučan, ko je bil izvoljen za predsednika države "zamrznil" svoje članstvo v današnji Lukšič-Pahorjevi stranki SD, ki pa ga potem nikoli ni več odmrznil. Mogoče se je dogodila še kakšna "zamrznitev", pa se je trenutno ne spomnim.

Vendar mi ta "zamrznitev" ves ta čas odkar se je zgodila nekako ni dala miru. Še posebej, ker je v slovenski javnosti, med člani stranke PS, v medijih in tudi v drugih politični strankah, bila ta "zamrznitev" sprejeta kot nekaj sprejemljivega in pravno relevantnega in od nikogar posebej odločno problematizirana. Sam pa sem se kot legalist vendarle ves čas spraševal za kakšen institut tukaj gre in kako ga imajo v stranki PS opredeljenega v njihovem najvišjem internem pravnem aktu - Statutu.

Da se malo zavarujem, moram kar takoj zapisati, da nisem pravnik in da dopuščam možnost, da si česar ravno najbolj prav ne razlagam in se da z malo pravniške strokovne telovadbe tudi to "zamrznitev" funkcije v politični stranki primerno pojasniti. Seveda ne bom tokrat vlekel prav nobenih vzporednic s kakšnimi statutarnimi ureditvami ali praksami v društvih kjer pa to ne bi šlo. Pa sem torej malo kliknil na spletno stran stranke PS in začel prebirati njihov Statut, v svetem prepričanju, da bom v njem našel odgovore na moja vprašanja in dileme.

Ko sem določila statuta prebiral že tretjič ali četrtič in iskal to kar me je zanimalo, sem  ugotovil, da pa sedaj vem še manj in mi je vse to z Jankovičevo "zamrznitvijo" funkcije predsednika stranke še bolj skrivnostno. Statut stranke PS v svojem 18. členu določa:

Predsednico ali predsednika volijo vse članice in člani stranke neposredno. Ugotovil sem torej kako stranka dobi svojega predsednika. Sedaj pa moram narediti naslednji korak in s pomočjo Statuta ugotoviti kako vse lahko predsedniku funkcija preneha. Statut je bil milosten do moje radovednosti in mi je odgovoril tudi na to vprašanje. V 35. členu piše:

Funkcija članici ali članu v individualnem ali kolegijskem organu preneha s pretekom mandata, z odstopom, izbrisom iz članstva, izstopom ali s smrtjo. Zamrznitev tukaj ni nikjer omenjena. Prebirati moram torej še dalje. Že takoj naslednji 36. člen mi ponudi nekaj pojasnil, ki med ostalim pravi:

- Organi stranke lahko posamezne članice in člane kolegijskih ali individualnih organov razrešijo. Za razrešitev se smiselno uporabljajo določbe, ki določajo izvolitev.
- Predlog za razrešitev organov, ki jih volijo vse članice in člani stranke ima status glasovanja o zaupnici in zanj ni potrebno podati posebnih razlogov.


- V primeru odstopa ali razrešitve članice ali člana individualnega organa, lahko izvršni odbor na predlog predsednice ali predsednika za čas do izvolitve nove članice ali novega člana tega individualnega organa imenuje vršilko ali vršilca dolžnosti funkcije, vendar največ za dobo šestih mesecev.


Ponovno nič o "zamrznitvi" funkcije. Kaj pa je sedaj to? Ker Jankovič ni odstopil in Kongres o njegovi razrešitvi ni glasoval in ga razrešil, je pravno še vedno predsednik??? Kaj pa je potem sedaj Alenka Bratušek, ki se od včeraj predstavlja kot v.d predsednica stranke?

Mogoče bo sedaj kdo rekel, da je to notranja stvar stranke in za nas volivce, ki člani nismo, ni pomembno in nas naj ne zanima kako oni v stranki svoje notranje zadeve razrešujejo. Pa ni ravno tako. Če stranka in njeni funkcionarji niti svojih notranjih pravnih aktov ne spoštujejo in me kot volivca ter kot slovensko javnost, nategujejo z nekimi pravno spornimi manevri, ki jih izvajajo pri izbiri svojega vodstva, kako naj jim potem zaupam in jim verjamem, da tega ne bi počeli kot vladajoča stranka, če bi jim to koristilo.

Upam, da bodo v PS to dilemo pojasnili in slovenski javnosti povedali kdo je predsednik stranke in kdo njen zakonit predstavnik in zastopnik. Sam trdim, da je to še vedno Zoran Jankovič in ne Alenka Bratušek. Tako namreč pravi njihov Statut in sam ga le povzemam. Krivde torej ne iščite pri meni, temveč v svojem Statutu, ki instituta "zamrznitve" ne pozna in je tako seveda tudi ne priznava.

Bi pa to nejasno stanje lahko imelo tudi še cel kup prav neprijetnih pravnih posledic pri registraciji predstavnika stranke, veljavnosti podpisovanja določenih finančnih in drugih listin, veljavnosti ali celo ničnosti določenih dokumentov podpisanih od pravno spornih funkcionarjev in še veliko drugih. Gre seveda za vprašanje nastopanja v imenu stranke navzven, čeprav tudi kakih notranjih težav ne kaže zanemariti.

Dr. Slavoj Žižek kot slaba vest izkoriščevalskih neoliberalnih elit!

Vir: MLADINA

Slavoj Žižek: " V Evropi slepi vodijo slepe"

Po v Mladini objavljenem prispevku povzemam, nekaj najbolj pomembnih in zgovornih, po moji subjektivni oceni, misli in ugotovitev svetovno znanega filozofa Slavoja Žižka. Vedno sem mu rad prisluhnil ali kaj izpod njegovega peresa prebral. Čeprav v domovini že nekaj časa ne uživa zasluženega spoštovanja ter ni deležen potrebne pozornosti, je vendarle moč zaznati, da se odnos do Žižka hitro spreminja. Predvsem med pristaši gibanja vseslovenske ljudske vstaje lahko opazimo vedno večje zanimanje za njegove misli in sporočila, ki jih v glavnem posreduje v tujih medijih in s katerimi ostro biča doktrine ter posledice vulgarnega evropskega neoliberalizma in politične ter finančno ekonomske elite, ki ga izvajajo.

Slavoj Žižek v Guardianu o finančni krizi in krizi demokracije, ki načenjata zahodni svet: 

-  Slovenija je sicer majhna država, pravi Žižek, a odločitev o prepovedi referenduma je simptom globalnih teženj po omejevanju demokracije.

 - zahoda ne razjeda le finančna kriza, temveč tudi kriza demokracije in dodaja, da odzivi vladajočih elit na ekonomske pritiske v evro območju oživljajo duhove diktatorjev, kot je bil romunski Ceausescu

- zdi se, da je ta duh danes živ in zdrav v Sloveniji, sklepa Žižek, saj je prejšnji mesec ustavno sodišče ugotovilo, da bi bil referendum o ustanovitvi slabe banke in državnega holdinga protiustaven. Skratka, ustavno sodišče ni dopustilo glasu ljudstva o teh zadevah, pa čeprav so zaradi vladne neoliberalne ekonomske politike referendum predlagali sindikati in zanj zbrali dovolj podpisov. 
 
- Slovenija je sicer majhna država, pravi Žižek, a ta odločitev je simptom globalnih teženj po omejevanju demokracije. Osnovna ideja je, da v tako zapletenem gospodarskem položaju, kot ga imamo, večina ljudi ni usposobljena za odločanje, prav tako pa naj bi se ne zavedali katastrofalnih posledic, ki bi nastale, če bi bile njihove zahteve izpolnjene. »Ta utemeljitev ni nova,« trdi Žižek. 


- Žižek nadaljuje, da je ustavno sodišče med presojanjem o morebitnih neustavnih posledicah referenduma zaključilo, da bi neupoštevanje diktata mednarodnih finančnih institucij oziroma neizpolnitev njihovih pričakovanj, privedlo do politične in gospodarske krize. Skratka, ti diktati in pričakovanja so torej pogoj za ohranjanje ustavnega reda in imajo zato prednost pred ustavo in s tem tudi pred suverenostjo države.



- novo je torej to, trdi Žižek, da se nezaupanje v demokracijo, ki se je začelo s finančno krizo leta 2008 in je bilo nekoč značilno za dežele tretjega sveta ali postkomunistične države, vse bolj širi tudi po razvitem zahodu. »Ta kriza torej ponuja dokaz, da so tisti, ki ne vedo, kaj delajo, prav strokovnjaki, ne pa ljudje. V zahodni Evropi smo dejansko priča vse večji nesposobnost vladajočih elit – vse manj in manj vedo, kako vladati. Poglejmo samo, kako se Evropa spopada z grško krizo: na Grčijo pritiskajo, da odplača dolgove, hkrati pa z vsiljevanjem varčevalnih ukrepov uničujejo grško gospodarstvo in delajo vse, da grški dolgovi ne bodo nikoli odplačani.«


- kot navaja Žižek, zdaj celo Mednarodni denarni sklad priznava, da bi pritisk na Grčijo in na druge z dolgovi obremenjene države, naj čimprej zmanjšajo svoj primanjkljaj, dosegel prav nasproten učinek, vendar so do tega spoznanja prišli potem, ko je bilo zaradi takih in podobnih napačnih izračunov izgubljenih na stotine tisočev delovnih mest. »Prav v tem tiči sporočilo 'neracionalnih' ljudskih protestov po Evropi: protestniki zelo dobro vedo, česa ne vedo; ne pretvarjajo se, da razpolagajo s hitrimi in enostavnimi odgovori. In pri tem jih njihov občutek ne vara – tudi tisti, ki so na oblasti, ne vedo. V Evropi trenutno slepi vodijo slepe,« zaključuje Slavoj Žižek